Archive

Archive for the ‘Južna Amerika’ Category

Pogled v zvezde

december 9th, 2008 Comments off

Kaj delati v San Pedro de Atacama prvo noc. Zurati? nah… Spati? ne… Gledati zvezde? itak 🙂

Puscava je znana po tem, da imam zelo malo dezevnih, oz. nasploh oblacnih dni v letu. Tukaj je tudi razmeroma malo svetlobnega onesnazenja. Zato je idealna za gledanje zvezd, oz. observatorije. In, moje prvo dejanje je bil torej pogled v zvezde. Le te si je mozno pogledati s pomocjo francoskega astronomista, ki se je preselil v ta del Cila, da bi lahko vsako noc zrl v zvezde… Edini problemcek je bil, da se je “izlet” zacel sele ob 0:30 ponoci. Kar pomeni zelo pozno.

Vglavnem, zadeva je ZELO poucna, in skozi teleskope vidis en kup razlicnih zvezd in zvezdnih meglic, zraven pa se vso razlago kako je kaj nastalo in podobno. Da ne omenjam kako se je “sprehajati” po luni s teleskopom… Vglavnem, super poucno, pa se francoz je bil ob treh zjutraj zelo zabavno razpolozen. No, zdej vem, da je ozvezdje Oriona obrnjeno na glavo na nasem delu poloble, ter kako najti se druga ozvezdja… Videli smo se saturn, s svojimi krogi, da niti ne omenjam juznega kriza… wow, zdej se znam orientirati po zvezdah… vsaj na juzni polovici zemlje 🙂
Imel sem pa tudi sreco. Zaradi polne lune (ki bo 12.12) bodo sedaj za 4 dni prekinili oglede, potem pa v januarju in februarju pridejo oblaki (dezevna doba v boliviji in celotni amazoniji), tako da biznis zaprejo za dva mesta in gredo na pocitnice v Evropo…
Se link do Space Obs.

Vroce v San Pedru de Atacama

december 8th, 2008 Comments off

Dovolj velikih mest… dovolj pocivanja… hocem se voziti 🙂

In voznjo sem dobil… in busi so tukaj taki, da se lahko vsi evropski busi skrijejo. Ker sem sel pot za 24 ur, sem izbral nekoliko drazji salon cama (skupaj je bilo cirka 50US$), ki je bil res udoben. Ceprav, se vedno ni narejen po moji meri, ampak po meri nekoliko manjsih Cilencev. Ampak vredi, ne bodimo pikolovski.

Sel sem v mesto Calama na severu Cila, ki je mesto rudarjev, saj je tukaj v blizini najvecji rudnik bakra na svetu (vsaj tako pravijo). In ta rudnik, Chique je v medijsko pozornost katapultiral Che Guevara, ki ga je na svoji poti obiskal in bil tudi sokiran nad izkoriscanjem ljudi. To naj bi bila tudi prelomnica v njegovi “karieri”, ko je postal “socialno” bolj razumevajoc 🙂

No, od takrat se je precej spremenilo, rudnik ni vec v ameriskih rokah, ampak je bil v 70tih nacionaliziran, in od tega rudnika se vedno zelo dobro zivijo okoliska mesta, se posebno Calama. Calama je zanimiva za tistih par ko cakas na povezavo busa. Zal pa sem prisel sem na en zelo neprimeren dan. Torej, 8.12, cerkveni praznik, ko je bilo vse zaprto… Kar tudi pomeni, da nisem mogel iti pogledat tega monstruma od rudnikov… Tko da, zal razen lepe storije nimam nobenih drugih vtisov.
Sem pa ob pohajanju po Calami na glavnem trgu nasel zanimiv lokal. Club Croata. Zunaj hrvaski grb, napis Hrvatski, Croacia… ok, pa gremo tja na kosilo… In bilo je res dobro. Ni bilo pa ne duha ne sluha o hrvaski hrani. Nimam pojma kaj sem jedel, ampak bilo je dobro 🙂 In ko vprasam kelnarja ce kdo govori hrvasko rece da ne, da to je ime lokala ze dolgi cas… Bil je pa zanimiv lokal. Osredni del lokala je bila TV, in vsi gostje s(m)o ob obedu tudi gledali TV 🙂

Sledila je kratka voznja (2 uri, kratka za cilenske razmere) do San Pedra. Ha, sploh nisem vedel, da je toliko turistov v Cilu 🙂 Vse je bilo odprto, za nas gringote je vsa infrastruktura. Namestil sem se v Hostalu Sonchek (ja, slovensko pribezalisce v Cilu, kjer pa zal te dni ni gospe Mojce) in se odpravil raziskovat… Pravzaprav, tukaj sledim nacelu take it easy, in bom verjetno ostal tukaj vec dni kot prvotno nacrtovane tri. Malo bo treba kolesariti, potem pa se iti na kak izlet… ampak o tem kdaj drugic vec…

Se to… glede na to, da sem sam, budget conscious popotnik (ja, eni bi rekli gorenc) sem si rekel, da grem probat v eno lokalno gostilnico… Nobenega blescega napisa zunaj, samo ene par miz in kuhinja tako, da si lahko videl kaj je gospa pripravljala… Notri ene par domacinov, en sam gringo. Lastnica zelo prijazna, hrana pa vec kot odlicna… njam… eno juhica je bila res perfektna. Pa se brez doplacila sem v spanscini dobil zgodbo o cerkvi v San Pedru, kako je gospa nezadovoljna z novim zupnikom, in da bi ona rada veckrat sla v cerkev… :)) Glede na to, da sem tukaj se nekaj dni, me bo gospa definitivno se videla…

Aja, sem ze omenil, da je tukaj VROOOCE :)))

Buenos dias Chile

december 6th, 2008 Comments off

Pa smo tukaj. Na poti spet po 18 mesecih in po priblizno 23 urah premetavanja po letalih in letaliscih. Ampak OK. Adria je bila tocna v Zurichu. In letalisce me je res presenetilo, saj je glavni terminal res kul, tisti “mednarodni” s katerega smo pa mi leteli pa malo manj (zalogo angleskih knjig imajo resnicno slabo)… Svicarji so se izkazali tudi pri letu, tak da je bil let cisto prijeten ob zvrgolenju stevilnih sopotnikov iz Brazilije (ja, do Sao Paola je bilo cisto polno, potem pa se je letalo spraznilo). Je bil pa prav poseben obcutek leteti cez Ande, ki so tukaj (sredi poletja) se seveda precej zasnezeni… Pa ze dolgo casa nisem slisal ploskanja ob pristanku 🙂

Prvi stik s Santiagom je bil podoben kot tudi v drugih latinskoameriskih mestih. Relativno vroce (ceprav proti Braziliji je tukaj prav mraz), zunaj pa tecnarijo stevilni taksisti. Vglavnem vrvez. Zacuda sem si narocil tudi prevoz iz hostla, vendar… nekdo pac ni pogledal kje ga mora iskati in ni imel pojma kaksen kombi iskati :))) Ker se ne najdemo, grem zato lepo po gorenjsko najcenejso varianto 🙂 bus in metro. In oboje me ze takoj preseneti. Urejeno, cisto, in zelo prijazni ljudje. Ce odstejem taksiste, ki so bili nadlezni pa so ostali zelo prijazni. Sicer je moje znanje spanscine malo omejeno (mam mesanico portugalscine in francoscine s kako redko spansko besedo), se pa ne sekiram, saj mi gre vsako uro bolj. Na info tocki sem se zmenil (ne, niso govorili anglesko), isto na busu, karto sem tudi kupil za na sever…Vredi, to bom v ponedeljek videl kam se bom pripeljal… :)))

Prijazne ljudi sem ze omenil. Druga stvar, ki me je res presenetila pa je dejstvo, da je to zelo mlado mesto. Ne vem, obcutek imam, da je ogromno mladih. Vsaj na ulicah, v sopingu, na metroju… povsod… Vidi se, da je tukaj pomlad in bo kmalu poletje, in to je tudi cas ko vrabcki civkajo…

V Santiagu je tudi precej zelenih povrsin, vsaj ob reki. In to je fajn. Poleg tega nimam obcutka, da bi bili tukaj tako paranoicni (upraviceno ali ne) pred kriminalom kot so v Braziliji ali pa v Limi. Kar je tudi fajn. Nasploh sem se pa moral ene parkrat uscipniti, da sem se sploh zavedel, da sem v juzni ameriki. Brez problema bi bilo lahko to kako vecje mesto v Evropi…

Ok, da ne bom predolgo… Priletel sem v pomlad/poletje, tukaj je bilo cez dan zelo znosno (tko, od prsta enih 25-28C), vreme prekrasno, okolica pa tudi zanimiva… Je sicer malo smoga, tak da vidljivost ni nekaj bas, ampak meni se ne zdi toliko hudo… Danes mi tudi ni ratalo z gondolico naokoli po bliznjih hribih, no, pa imam vsaj cilj konec potovanja…

Plani za naprej. Kolikorkoli je Santiago lep, imam tokrat samo 3 tedne casa, tako da… jutri sibam naprej, pa si ga potem bolj ogledam na koncu potovanja… Naslednjic se bom pa verjetno javil ze iz San Pedro de Atacama, dalec na severu. Karto za bus cama ze imam, tako da mi ni resitve… Ne vem pa, kdaj bom malo pocival… 🙂

Aja… je pa 4 ure razlike s Slovenijo… kar pa niti ni tako hudo… :))) Jah, svinja sanja kukuruz… Se vidi, da se mi ni prevec dogajalo danes, tak da neumnosti pisem. Res je pa ena zadeva. Zaenkrat mi se ni kliknilo v “travel mode”… Do Bolivije bo ze…

Chile – Bolivia

december 4th, 2008 Comments off

Plan: Santiago – Calama – San Pedro – (Bolivia) Salar de Uyuni – Potosi – Sucre – La Paz (& Coroico & Copocabana – Tititaca) – (Chile) Arica – Santiago

LJUBLJANA 05DEC 1820
ZURICH ARRIVAL TIME: 1935
ZURICH 05DEC 2240
SANTIAGO ARRIVAL TIME: 1145 +1

🙂
south-america-map