Archive

Archive for the ‘potovanja’ Category

Gansu – praznovanje tibetanskega novega leta

februar 10th, 2017 Comments off

V okviru različnih praznovanj novega lunarnega leta (kitajskega ali tibetanskega) so Beijing Hikersi v začetku februarja organizirali izlet v provinco Gansu, natančneje mesto Xiahe. Provinca leži na skrajnem robu Tibeta, v mestu Xiahe pa je en največjih in aktivnih samostanov izven Tibeta – Labrang. Glavni dogodek praznovanja je odkritje velike slike Buddhe, kar si pridejo pogledat številni romarji od blizu in daleč, dan kasneje pa še predstava tibetanske opere na glavnem trgu pred samostanom Labrang.

Štiridnevno potovanje je poleg praznovanja vključevalo tudi nekaj krajših sprehodov v bližini mesta Xiahe.

Dan 1 — Let v Lanzhou, vožnja proti Xiahe, na poti ogled Deerlong templja.
Dan 2 — Odkritje tapiserije Budhe, popoldne krajši trek na planjavah Sangke
Dan 3 – Tibetanska ljudska opera, popoldne krajši trek na planjavah Ganjia, ogled ostankov obdzidanega mesta Bajiao
Dan 3 – vožnja proti Lanzhou, krajši trek

Trek po zamrznjeni beli reki

januar 30th, 2017 Comments off


Kaj počneti v času praznovanja kitajskega novega leta? Ena od možnosti je obisk katerega izmed pekinških parkov, kjer poteka praznovanje t.i. “spring festival”. Druga možnost pa je oditi nekam iz mesta. In ker je zunaj mrzlo, se je zdel krajši treking po zamrznjeni reki odlična izbira. Izlet je potekal v organizaciji Beijing Hikers, ki so res kul agencija. Sploh bi pa tole zelo težko doživel v lastni režiji.

Bela reka (ne vem če se tako tudi originalno imenuje, splet pravi Bai river) je manjša reka, v hribih severno od kraja Miyun – vse skupaj je približno dve uri vožnje iz Pekinga. Pot tja poteka čez zanimive hribe, mimo smučišča (!! to bo treba preizkusit) in na koncu kar zavite ceste. Ob prihodu na začetno točko so nam dali mini dereza za led in palice, čeprav sam palic nisem vzel, ker naj bi hodili več ali manj po ravnem.

Hoditi začnemo na priljubljenem poletnem kopališču, kjer so v zadnjih letih naredili pravi kompleks prenočitev in restavracij. Meni osebno vse skupaj izgleda vse skupaj rahlo kitajsko kičasto in nimam velike želje, da bi sem prišel v poletni vročini. In ravno ta del je pravzaprav najmanj zanimiv na celotni poti. Vidi se pa na poti precej zanimivih stvari. Po približno dveh kilometrih hoje pridemo do ostankov lanskoletne poplave – številni naplavljeni avtomobili, še celo avtobus je tam. Na drevesih pa ves čas spremljamo kako visoka je bila lani voda, saj je plastika na vejah cirka 1,5-2m nad vodo. Ti kraji so tudi popularni za snemanje različnih filmov – filmske ekipe pridejo, postavijo cele vasi (lepe fasade, zadaj pa nič), nekje na poti se gremo mimo jame, ker so “jamske” slikarije, nekje je par dreves s kričeče zelenimi listi – seveda papirčki oz. plastika… itd. Zanimivo pa je, da jim noben ni rekel, da po snemanju tudi odstranijo smeti. Ah, to je pa že preveč napora.

Na poti se večkrat preči čez reko, par delov se lepo prehodi po relativno debelem ledu. Izgleda kot da je led debel približno 15-20cm na nekaterih delih. Je pa čisto prosojen, tako da se lahko vidi kamne in ribe pod ledom 🙂 Na začetku so nam dali mini dereze, ki jih sicer uporabim samo na enem odseku – potem pa se mi ne da več ukvarjati z njimi. Reka je na delih čisto zamrznjena, ker pa je zima je pa seveda vse ob reki sivo – brez kančka zelene barve.

Celotni treking (recimo da raje sprehod) je bil dolg med 11 in 12km. Ni tako malo, poleg tega je bilo kar nekaj tega tudi na ledu. Ki je večinoma izgledal kar trden. Na splošno zelo zelo fajn izlet. Aja… skoraj pozabil… bilo je mrzlo, ZELO mrzlo…

Prvi novoletni dan v Pekingu

januar 28th, 2017 Comments off

Začetek novega lunarnega leta. Kitajci tradicionalno za te praznike oddidejo domov, kar povzroči par dan prej največjo vsakoletno selitev ljudi in gužvo na želežniških postajah, letališčih in cestah… Tisti, ki ne gredo domov, pa gredo na potovanja po Kitajski in daleč na okoli (menda je Japonska izredno popularna). Ampak dan potem? Po celonočnih ognjemetih (ni enega organiziranega, ampak skoraj vsak, ki je ostal tukaj sproži svoj ognjemet) smo se zbudili v rahlo smoga polno in po petardah smrdeče jutro. Ja, kljub temu, da tovarne ne delajo in ni prometa, je onesnaženost daleč presegla dovoljene meje. In ja, v Pekingu so pozvali ljudi naj se vzdržijo prižiganja ognjemetov, pa vendar…

Je pa še nekaj posebnega… ker je večina kitajcev odšla domov, so ulice mesta skoraj prazne. Prometa je malo, nihče te ne poskuša povoziti, skoraj nihče ne hupa… pravzaprav, če ne bi bilo smoga, bi bilo ob taki praznosti to pravzaprav zelo kul mesto… Ok, v okolici parkov, kjer poteka spring festival občutiš gužvo, ampak temu se enostavno izogniti tako, da se pač ne gre tja 😉

Veliki kitajski požarni zid

januar 25th, 2017 Comments off

$_35Internet dandanes omogoča popotniku hitrejši in lažji dostop do informacij. Elektronski e-mail naslov imam že kar nekaj let, saj sem si prvi poštni predal na hotmailu odprl že leta 1998, pred odhodom v Tanzanijo. Druge poštne naslove sem pa uporabljal že prej…

Kot popotniku je dostop interneta postal med potovanji vedno pomembnejši. Od pregleda pošte, bančnih izpiskov do rezervacije hotelov (in iskanje informacij glede možnih ogledov in voznih redov). Čeprav, včasih je prav fajn biti odklopljen, da ne dobim službenih mejlov in podobnega. Če se dobro spomnim, je bil internet na vseh potovanjih v Afriki zelo počasen in je trajalo kar nekaj minut, da se je odprla spletna stran. Z leti se je hitrost interneta večala, vedno manj je bilo obiskovanja internet kafejev, danes je tako v uporabi samo še wifi…

In kaj ima Kitajska s tem? Med prostim in dostopnim internetom je postavila požarni zid (z imenom zlati ščit), ki omogoča filtriranje informacij in blokiranje spletnih strani. Popularno ime je “great firewall of china“. Osnovna ideja je, da se filtrira in tako onemogoči dostop do nekaterih spletnih strani, ki naj ne bi bile zaželjene. Npr. glede raznih uporniških skupin, dalajlame, tajvana,… Blokirane so tudi vse strani, ki so kritične do Kitajske in vse strani, ki imajo precej uporabnikov in kjer cenzorji nimajo nadzora…

Kaj to pomeni v praksi? To pomeni, da so blokirane praktično vsa popularna socialna omrežja in programi za komunikacijo ter izmenjavo datotek. Kot nadomestek se ponuja wechat (Whatsapp), weibo(Facebook, Blogspot), Renren (Facebook) in množica drugih. Ne dela nobena stran na bloggerskem portalu blogspot, nemogoče si je tudi ogledati katerikoli video na youtube ali vimeo. Whatsapp dela občasno, dela normalno tudi Skype.

Kaj je torej blokirano?
Popolnoma blokiran je google. Vse. Od maila, zemljevidov, fotk,… Niti pod razno seveda ne dela iskalnik, ki je bil tudi v središču spora s kitajskimi oblastmi. Google namreč ni želel več filtrirati zadetkov (do leta 2010 so imeli v iskalnih samocenzuro) in tako so bili “blokirani”. Včasih sicer dela sprejemanje mailov, ampak pošiljati se ne da. Posledicno ne dela nic kar rabi za login karkoli povezano s prej omenjenimi storitvami (npr. Feedly).

Poleg googla ne delajo Facebook, Twitter, Instagram, Messenger, YouTube, Vimeo,…. Dela pa npr. Yahoo, ki je za tiste brez VPN default brskalnik (seveda, alternativa je kitajski Baidu). Delajo pa Microsoftove in Applove storitve. Od mailov dela Hotmail, tudi Outlook dela občasno, odlično dela tudi Yahoo. Enako dobro dela iCloud mail od Appla. tudi Hotmail in Outlook obcasno delata. Od oblačnih storitev trenutno dela samo applov iCloud (čeprav tukaj nisem popolnoma prepričan, da dela tudi shranjevanje podatkov v oblaku), ne delata pa Microsoftov Onedrive ali Dropbox.

Glede zemljevidov so zanimi Apple Maps. Z VPN so na Kitajskem izredno detaljni (tudi satellite view), dela skoraj v vseh mestih transport (v ZDA samo v par mestih). Slabost je ta, da takoj ko greš izven Kitajske so pa ti zemljevidi slabi in nenatančni. Na drugi strani pa so z vključenim VPN Apple Maps precej manj podrobni za Kitajsko, ne delajo nobene storitve. Microsoft Bing dela normalno, Google Maps seveda ne dela. Poleg tega je na Google Maps preko VPN vse zamaknjeno za nekaj stopinj, tako da npr satellite view ni usklajen s street view.. OpenStreetMaps delajo odlično.

Blokirane so tudi torrent strani (Piratebay), čeprav, torrenti se pretakajo hitro in brez problemov.

Enostavno se lahko preizkusi glede delovanja strani na spletni strani greatfirewallofchina.org. Seznam blokiranih spletnih strani je tukaj. Sicer pa, ne vem če obstaja kaka slovenska stran, ki bi bila cenzurirana (razen seveda google.si).

Glavni problem tega požarnega zidu pa ni sama cenzura, ampak “pregled” prometa in s tem “pipica” v svet. Internet po Kitajski je hiter. Brez problema se streama kitajsko televizijo, downloadi in uploadi so super hitri. Takoj ko pa je strežnik izven kitajske se pa vse močno upočasni. Dostop do slovenskih strani (najbolj običajne, npr. rtvslo.si) je boleče počasen. Streamanje (pretakanje) radia iz rtvslo praktično ne deluje (malo je krivec tudi rtvslo, saj imajo samo streame višje kakovosti – torej 192kbps, medtem ko ostali radii, ki delujejo imajo streame 128kbps). Takoj, ko se vključi VPN pa je zadeva drugačna. Stream kar naenkrat normalno dela, tudi izdaja časopisa Delo se pretoči razmeroma hitro (prej se dostikrat sploh ni). Pravzaprav, z VPN se vse strani v Sloveniji kot tudi vse nekitajske strani, pretakajo precej hitreje. Žal ne morem gledati TV v zivo preko VPN (npr. smučanje), saj je signal geografsko zaščiten, slovenski serverji VPN pa boleče počasni 🙁 sicer pa, to ni problem slovenskih serverjev, vsi evropski VPN serverji so pocasni iz kitajske.

Rešitev za relativno normalen internet je VPN. VPN uporabljamo prakticno vsi tujci, nekatere korporacije imajo direktne povezave do svojih serverjev v tujini (to je se najbolj problematicno za Kitajce ker podatkov ne hranijo na Kitajskem in s tem niso pod njihovo kontrolo). Obstajajo različni ponudniki VPN, ampak po mojih izkušnjah praktično ni brezplačnih, ki bi se dobro odrezali. Še najhitrejši in najbolj stabilen (kadar seveda dela na Kitajskem) je slovenski Icycafe. Ampak za stabilnost je vseeno treba uporabljati plačljiv in zanesljiv VPN, kar pomeni, da hitro na leto plačaš okoli 100 USD samo za VPN. Za kakršnokoli zabavo ali delo je VPN dejansko nepogrešljiv, kljub temu da občasno dela zelo počasi in se počutim pri odpiranju kake spletne strani kot da bi bil še vedno v Afriki leta 1998. In kitajci se zelo aktivno “borijo” proti VPNjem, saj so pogosto blokirani in je vedno težje dobiti zelo zanesljiv in hitrodelujoč VPN. Tudi v letu 2017 so sprožili kampanjo z namenom odstranitve VPNjev – dovoljeni naj bi bili samo tisti, ki jih dovoli kitajska vlada – kar pomeni, da imajo spet kak backdoor za spremljanje prometa. Sicer pa tako kampanjo sprožijo vedno, ko so v planu kaki kongresi ali pomembnejše državne stvari. Verjetno bo internet par dni (ali tednov) zelo počasen, potem se bo pa počasi vse nazaj uredilo (so ljudje iznajdljivi). VPNji itak že sedaj niso dovoljeni in ase do njihovih spletnih strani že sedaj ne da dostopat. No vsaj vedno se je, upam, da tokrat ne bo drugače.

Še primerjava hitrosti…
levo je hitrost do slovenskega serverja brez uporabe VPN, srednje je z uporabo brezplačnega (free) VPN in desno je z uporabo komercialnega VPN

Očitno je, da kitajci zelo zelo omejujejo promet s filtiriranjem in iskanjem nezaželenih paketov. Download je tako zelo omejen. Upload niti ni tako zelo slab (očitno ga ne filtrirajo tako kot download – kar pomeni – ni nujno važno kaj si drugi mislijo o nas, važno je da imamo nadzor nad lastnim ljudstvom), se pa upload zelo upočasni z uporabo VPN – posledično je celotna uporabniška izkušnja, tudi z uporabo VPN relativno slaba.

Kaj pa kitajske spletne strani? Delujejo zelo hitro, saj so znotraj požarnega zidu. Hkrati pa je dostopanje do kitajskih spletnih strani z povezavo izven kitajske zelo počasno.

Kaj pa Kitajci?! Velike večine jih te tuje zadeve niti ne motijo, saj jih ne uporabljajo. Oni imajo svoj wechat, youku in podobne storitve in so happy da živijo v svojem bubblu in jih vsaj odkrito noben ne sekira.

Sicer pa… oblasti so napovedale nove omejitve in prepovedi glede VPN. Economic openness o kateri je v Davosu govoril predsednik Xi v Davosu še ne pomeni splošne odprtosti…

Categories: 2015-2017 Kitajska, Kitajska Tags:

Walhalla – nordijska nebesa na zemlji po avstralsko

december 26th, 2016 Comments off

Walhalla. Pred prihodom v Avstralijo še slišal nisem za ta kraj. Pravzaprav ga pozna relativno malo avstralcev. Pa vendar… Ime je bilo zanimivo, fotke lepe… zakaj pa ne če že imava najeti avto. No, morala sva narediti par 100km ovinek. Ampak Ok. Pot je bila vredna.


Mesto Walhalla se nahaja na jugu avstralskih Alp in je obkrožena z bujnimi gozdovi. Pred več kot 150 leti so na tem območju našli zlato in začela se je zlata mrzlica in rudarstvo v tej regiji (tudi Melbourne je začel hitro rasti predvsem ob začetku zlate mrzlice). Sprva so posamezni iskalci iskali predvsem zlato v potoku, ki teče skozi mesto, vendar je tega hitro zmanjkalo in začeli so kopati še v rudnikih. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1862 in imelo v svojih zlatih časih okoli 4000 prebivalcev – tam je bilo seveda vse kar so prebivalci in delavci potrebovali – deset hotelov, sedem cerkva, več šol, trgovin, manjša bolnišnica in seveda pokopališče. Ker se nahaja v ozki dolini ni bilo veliko ravnih površin, zato so na vrhu hriba naredili še celo igrišče za kriket. Poimenovano je bilo po enem izmed rudnikov, ki so ga nekateri poimenovali po nordijski mitologiji Walhalla, saj je bilo polno zlata. Razcvet mesta je trajal samo 40-50 let, v največjem rudniku v okolici pa so izkopali v teh letih približno 55 ton zlata – v rudniku v mestu pa preko 30 ton. Kopanja zlata je bilo vedno težje, saj so morali iti vedno dlje in globlje, tako da je kmalu prinašalo premajhne prihodke za vzdrževanje nadaljnje proizvodnje in po letu 1915 se praktično ni več kopalo. Bilo je pretežko in predrago, izplen pa premajhen.

Prebivalci so seveda začeli zapuščati mest, oživil ga je šele turizem. Danes je v tem mestu ohranjenih kar nekaj stavb, živi pa tam le okoli 20 prebivalcev. Imajo en hotel (!), pa nekaj dodatnih prenočišč za turiste, ki pa so bila več ali manj zaprta. Pravzaprav, tudi v hotelu je bil samo še en gost. Delala pa je gostilna – kjer pa je bilo možno dobiti več ali manj samo še za piti, saj kar hitro zapirajo kuhinjo (midva sva prišla malo po 19h). Bilo je zanimivo in tudi to, da si tam en redkih turistov je še bolj zanimivo. Poleg tega je to območje kjer ni signala mobilnega omrežja, niti interneta. Vrnitev v preteklost.

Kaj torej početi? Čez dan so se počasi začele odpirati trgovine in še ena manjša prodajalna pijač. Turiste se je dalo prešteti na prste obeh rok, pa še ti so večinoma prišli tisti dan. Glavna atrakcija je ozka železnica, saj so ohranili progo dolgo nekaj kilometrov. Žal vozi le parkrat na teden in midva sva jo ravno zamudila. Lahko si ogledaš tudi rudniške jaške, ampak vedno… treba je pravilno tempirati in priti tja med počitnicami ali na samo točno določene dni. Drugače je mesto čisto zaprto… No, ampak je bilo vseeno zanimivo… lepo ohranjene stare hiše, stare rudniške naprava, prekrasne sprehajalne poti in prekrasna narava.