Photo MH

Po cirka 12 urah voznje po obupnih cestah (in to naj bi bila glavna povezava med Kampalo in Nairobijem) sva ze v temi srecno prispela v Nairobi. Tudi rezervacija je ocitno uspela, in cakal naju je sotor (!) s posteljo, malo izven centra Nairobija – v zelo varnem in ograjenem kompleksu.

Za safari smo se dogovorili in caka naju 4 dni Masai Mare, z moznostjo podaljsanja se za en dan do jezera Nakuru. Fajn. In hkrati 280 US$ olajsana (na osebo seveda). Odrineva jutri zjutraj, prideva pa nazaj v soboto ali nedeljo popoldne. Lahko da je to tudi zadnje javljanje na tem potovanju Jest bi se kar malo ostal…

Nairobi… pravo nasprotje Kampali… zelo veliko mesto, z visokimi stolpnicami, veliko prometa… Malo spominja na kaksna juznoameriska velika mesta (npr. center Rio de Janeira) – na ulicah veliko varnostnikov in policije, stevilne “boljse” hise so tako kot najin kamp visoko ograjene… Vglavnem, mesto je definitivno eno najvecjih in najpomembnejsih mest v vzhodni afriki – vsaj v poslovnem in transportnem smislu… Zal ima ta pomembnost in velikost tudi temno stran, in dejstvo je da se tukaj ne pocutis izjemno varno… in da sprehod po centru ni isto kot brezglavo hoditi po Kampali…

Do naslednjic…

Takole… poti nazaj ni vec. Vozovnico do Nairobija imava (v ponedeljek zjutraj ob 7h odrineva), tam naj bi bila tudi rezervirana soba (bomo videli kako smo se sporazumeli po SMSjih), poleg tega pa se po netu dogovarjam za safari v Masai Maro – od srede do sobote. V Masai Mari se je pred kratkim koncalo dezevno obmocje in zivali se v juliju in avgustu v ogromnem stevilu selijo iz Serengetija (Tanzanija) tja…

Se zadnjic o Kampali in Ugandi… Prav zal mi je, da zapuscava to izredno prijazno drzavo, ki ima zal se vedno slab sloves – po pravici povedano je sever drzave se vedno nestabilen. OK, naslednje loeto bo verjetno prelomno, saj bodo volitve in se zna kaj zalomiti – se posebno ce se predsednik Museveni (ki je v drzavo po razdiralnih letih Idija Amina in Oboteja prinesel mir in trzno gospodarstvo – na tej poziciji pa je ze 15-20 let), ne bo hotel odreci oblasti… Tale vikend je npr. referendum ali dovoliti politicne stranke… in mnenje je zelo razdeljeno…

Kampala je bila zadnji dan prelepo soncna, ter pol mesta je bilo zaprto. Zakaj ne vem – ok, bila je nedelja, mislim pa da je nekaj zveze tudi s cetrtkovimi bombami v Londonu – britansko veleposlanistvo je bilo neverjetno zastrazeno in zabarakadirano, pravtako mi uradne osebe niso dovolile slikanja parlamenta… (nisem pa hotel se enkrat izzivat usode). Se to, po skoraj 3 tednih potikanja po bolj ruralnih predelih Ugande se zdi Kampala skoraj kot dom in tako bolj razvita (pa ceprav je bil prvi vtis po prihodu iz Evrope malo drugacen). Se posebno vzhodni del, s parki in modernimi stavbami, res daje vtis metropole.

Cau,samo par besed. Cisto sem sokirana. V skoraj treh tednih od kar sva tu se ni zgodilo nic bistvenega potem pa danes pogledava casopis in internet in je svet cisto padel na glavo. Bombe v Londonu, predsednik Abanke odstopil…kwa dogaja???? Ce ima kdo se bolj sokantno novico, naj mi sporoci…
Back to the trip…danes sva z avtobusom prispela iz fort Portala v Kampalo. Ce je bila voznja z matatuji nocna mora je bilo to danes..hmmm…no, lahko bi temu rekli se eno pristno dozivetje Afrike..v bistvu se skrajno zabavava, vsak dan se bolj stopnjuje. Danasnji dan se je zacel dokaj obetavno…obilen in okusen zajtrk v najlepsem hotelu, v katerem sva bila do sedaj..vrt, rozice, pticki, pogled na hribe…idila. Avtobus je startal par minut potem, ko sva vanj vstopila..kaj bi lepsega. Avtobus je poln…sediva v zadnji vrsti, iz zvocnikov veje znana glasba…zacnem popevat…kako prijetna voznja, vmes lahko se malo zaspim in sanjarim.. Seveda ne za dolgo, kmalu se zacnejo prasni obvozi in kar je se huje, vrnemo se na cesto, ki je v delu..kar pomeni 20 km ‘street humps’ na vsakih par metrov..ne premaknemo se nikamor, za povrh nas ustavi se polocija, ker smo prenalozeni (kar nekaj ljudi stoji)..in stojimo…ko se koncno premaknemo pa je seveda ze cas za kosilo in se zopet ustavimo. Ljudje nakupijo vsakovrstne snackse..meso na palcki, pecene banane, piscance, koruzo..vsi okoli naju zvecijo in mecejo odpadke na tla…okusno..zelo so preseneceni ker midva jeva samo kekse )).
Ok koncno Kampala..spet sva vsa presvicana in utrujena..seveda se pred mestom ustavimo na bencinski in spet..stojimo. No, na koncu sva se pritepla do najinega hostla in sedaj komaj cakava na tus. Za danes dovolj.

LP
Vlasta

Ocitno imava rada probleme… V petek zjutraj greva na sprehod med kraterskimi jezeri, saj sva noc poprej spala ob idilicnem jezeru Nkuruba. Po cirka 6km hoje (tudi mimo Top of the world – od tam naj bi se videlo tri parke, torej Queen Elizabeth NP, Kibale NP in pogorje Rwenzori NP – sama razgledna tocka po pravici povedano ni nic posebnega, saj je bila vidljivost preslaba) prideva do koncne destinacije, in poskusava najti prevoz… nic, cesta prazna… Kaj zdej? Na uri je odbila 15, do Fort Portala pa 23km… Zacneva hoditi…

Po 6-8km hoje v zgocem soncu bi lahko avtomobile in kombije prestel na prste ene roke, pa se vecina je sla v napacno smer… Koncno se naju usmili en avto, za katerega se izkaze, da v pritljazniku prevaza CELO kravo. To ugotoviva, ko se ustavimo pri lokalnem mesarju nekje ob cesti par km pred Fort Portalom. Krava je bila seveda razkosana, brez koze in z vsem drobovjem ter polozena v pritljaznik avtomobila (kaj vse ne gre v te cudezne toyote!). No, za nekaj casa v Ugandi ne bom jedel govedine… Zvecer pa skoraj zamasiva odtok tusa z rdecim peskom, ki se je cel dan nalagal na nama… Guesthouse, kjer prebivava, ni poceni ampak ima super razgled in park ter se boljso vecerjo. Vidi se, da so lastniki mzungoti oz. nek par iz Nizozemske. Pri vecerji spoznava irca, ki v mestu Fort Portal ustanavlja univerzo… Mountains of the moon se imenuje… kaj pa vem, mogoce grem pa tja cez kaksno leto delat doktorat (ja ve, bo prej se kaj drugega treba dokoncati)

Do kraterskih jezer prides z ne predolgo voznjo bodisi z matatujem ali shared taxi. Vzela sva slednjega, peljalo se nas je “samo” 8 okolje jezera naj bi bilo idilicno (ceprav po pravici povedano ni nekaj wau, vglavnem malo precenjeno je vse skupaj)… Kratersko jezero Nkuruba, ki ga obdaja gozd, veliko ptic, metuljev in opic. Romantika do konca. Za povrh se svecke (ok, petrolejke) ter koca ob jezeru… Super. Vecerja je bila vege pa vseeno zelo dobra. Khm… potem pa do koce, ki je od ostalih hisk in sotorov oddaljena cirka 500m skozi temen gozd in lezi neposredno ob jezeru. In koca res lezi nekje na samem, malo me spominja na kaksno grozljivko. In potem se pricne… nocna melodija na nasi plocevinasti strehi (ne vem zakaj niso mogli strehe prekriti s slamo, bi vsaj delovalo nekoliko bolj pristno)… Celo noc se tam gor preganjajo opice, na streho padajo razlicni kosi drevesa, vglavnem, grozno… zaradi oddaljenosti do prvih sotorov te zacne skrbeti se clovekov najvecji sovraznik – clovek… in potem se Lariam in prve nocne more (ala Freddy Kruger)… grozna noc in z veseljem sem docakal jutro! Neverjetno kako na psiho deluje Lariam…