Archive

Archive for the ‘Evropa’ Category

Korzika: od Portu do Calvi

maj 18th, 2014 Comments off

3. dan Portu-Evisa-Portu-Calvi – 150km
Ta del Korzike je eden bolj divjih in nedostopnih (čeprav, turistični busi množično vozijo tudi sem). Katerakoli pot sem vodi po nešteto ovinkih. Ampak, preden greva proti severu, zavijeva proti kraju Evisa, ki leži približno 700m visoko. Pot vodi po ozki cesti, polni nepreglednih ovinkov, nad prekrasnimi kanjoni. Med Portu in Eviso je tudi znana pešpot po kanjonu, samo to bo na vrsto prišlo drugič. Pri kraju Evisa, ki je znano po kostanjih, se klima in rastje že počasi spreminja in postaja bolj alpsko. Cesta naprej vodi proti Calviju čez najvišji prelaz na Korziki (1400m nad morjem), ampak midva se po kosilu obrneva nazaj proti Portu, saj sem želel iti v Calvi po krajši, obmorski cesti. No ja… polni ovinkov, prekrasnih razgledov in presteljenih znakih.

Prva vmesna postaja je t.i. kraj Galeria. Tu sem si zaželel s kanuji po narodnem parku – reki. Ker pa še ni sezona, tudi kajakov ni bilo, tako da bo še treba priti nazaj. Naprej sva ponovno izbrala obmorsko cesto, ki pa je bila za spremembo obupna… luknja ob luknji, in to cirka 20km… ja, to se vleče…

Hotel s 4 zvezdicami za 80 EUR (off season rulz) in morska hrana 🙂

Korzika: od Ajaccio do Portu

maj 17th, 2014 Comments off

Korzika je eden izmed največjih otokov v Sredozemskem morju (četrti pravzaprav, za Sicilijo, Sardinijo in Ciprom). Nahaja se zahodno od Apeninskega polotoka. Upravno je Korzika del celinske Francije, čeprav jo od nje loči Ligursko morje in je precej bližje Italiji kot Franciji. Razdeljena je na dva departmaja, Corse-du-Sud s sedežem v Ajacciu ter Haute-Corse s sedežem v Bastiji.

Časa za ogled Korzike je bilo samo 7 dni. In prav toliko dni sva imela rent-a-car. Avto je bil pravzaprav super, skoraj nov Peugeot 2008. Ceste so… razmeroma dobre, nekatere so bile še celo nedavno prenovljene (npr. del med Ajaccio in Portu ob morju), nekatere ceste so obupne (npr. med Galeria in Calvi ob morju), vse pa so ovinkaste in imajo nekaj skupnega. hitro ne moreš voziti. Skupaj sva tako naredila preko 700km, kar je kar precej. Ampak. Prvič doslej sem bil nezadovoljen, saj mi je AVIS s kreditne kartice brez obrazložitve (in v nasprotju z računom) trgal 20 EUR preveč. Zato za naslednjič. Ne hvala AVIS. Toplo odsvetujem.


1. dan Ajaccio – cirka 10-15km
Ajaccio je glavno mesto Korzike. Prav tako je Ajaccio rojstni kraj francoskega generala in cesarja Napoleona Bonaparta, rojenega v korziški plemiški družini. Prišla sva pozno zato je bil muzej že zaprt. Kaj nam ostane? Hrana! Večerja v restavraciji Le 20123.  Super okusno, količine ogromne, a hkrati precej drago.


2. dan Ajaccio-Parata-Portu – 105km
Ajaccio kot mesto ni nič posebnega. Je pa v ponedeljek definitivno bolj živo kot pa v nedeljo. In posledično tudi zanimivo. Tržnica, trgovine, prav užitek je bilo jesti zajtrk na trgu in opazovati vrvež.
Od tam sva šla proti rtu, ki je zelo znan prav po naslovnici Lonely Planeta. Pointe de la Parata. Tam se nahaja genovski stolp ob prekrasni kulisi otokov in svetilnikov v ozadju. Parking je sicer treba plačati, obisk je pa brezplačen. Obstajata dve poti. Upokojenska, ki gre vseskozi po ravnem in malo bolj živahna pot čez greben.

Po ogledu sva se namenila na prvi daljši transfer. Ob morju proti kraju Portu, približno 90km stran. Takrat prvič ugotovim, da bo vožnja po Korziki trajala. Ko se začnejo ovinki, ponavadi niti ne dosežeš veš ko 40 kmh, hitro se preprosto ne da voziti. Ob obali severno od Ajaccia je par turističnih krajev s plažami, ampak nič večjega. Prvo večje in bolj zanimivo mesto je Piana, kjer sva ob sončnem zahodu in pogledi na zaliv Porto in narodni park Scandola so prekrasni. Pot naprej vodi skozi Calanques de Piana, (značilne strmali nad zalivom Porto), skupaj s sosednjimi ozemlji so pod nazivom Golfe de Porto (calanche de Piana, golfe de Girolata, réserve de Scandola) od leta 1983 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine. Cesta je ozka in precej vijugasta.

Po cirka 10km te pot le pripelje v Portu. Osebno me je kraj malo razočaral, saj sem mislil da je to kaka stara ribiška vasica. Ampak je daleč od tega. Samo hoteli in spet hoteli. Pa restavracije, ki by the way nobena ni prav vredna omembe. Vredu, za eno noč bo čisto OK.

Tango v Parizu

maj 5th, 2014 Comments off


Tango se pleše po vsem svetu. Pariz je eno izmed mest izven Argentine, kjer je tango zelo popularen. Milonge so pogoste, ljudje pa se pogosto sproščajo tudi s plesom tanga na prostem. Eno izmed najbolj popularnih mest za ples je Trocadero (pod stopnicami), pogosto pa se pleše tudi ob Seini (npr. Quais de Jussieu)

Seznam pariških milong si je možno ogledati TUKAJ

La Defence – Pariz

maj 3rd, 2014 Comments off


La Défense je ena izmed novejših pariških četrti. Pravzaprav, to “uradno” sploh ni več Pariz.

La Défense je največje v Evropi namensko zgrajeno poslovno okrožje (560 hektarjev – 5,6 milijona kvadratnih metrov površine). Ima 72 steklenih in jeklenih zgradb in nebotičnikov, dnevno pa sem migrira približno 180.000 delavcev. Je tudi dom približno 1500 podjetjev, tudi tistih največjih.

Gradnja območja se je začela v letu 1958, ko so relativno nizki nebotičniki (do 100m) počasi začeli nadomeščati tovarne in farme na tem področju. Večji razmah je območje doživelo v letu 1970 in le nekaj let kasneje je bila zgrajena še vedno najvišja zgradba v Parizu – Tour First – AXA(1974), ki je visoka 231 metrov in obsega 50 nadstropij. Ponovno so potem začeli graditi v 80-tih (največji takratni trgovski center v Evropi), konec 80-tih pa so zgradili še slavni Grand Arche.

Mesto slikarjev – Auvers-sur-Oise (Francija)

april 24th, 2014 Comments off

Auvers na reki Oise je mesto, ki leži na želežniški progi med Parizom in obalo. Znano je postalo v 19. stoletju, ko so tu živeli in seveda delali številni slikarji – Cezanne, Daubigniy, Pissarro, ter seveda, najbolj znan med njimi, Vincent Van Gogh.

V gradu je zelo zanimiva razstava, ki prikazuje življenje v času impresionistov. Hkrati pa tam (in drugje po Auvers) ni slik, saj so očitno predrage, da bi bile razstavljene v takem malem kraju. Ja, za ogled slik je pač treba iti v Pariz, npr. v Orsay, ki ima v svoji stalni zbirki kar nekaj slik Van Gogha.

Van Gogh je v Auvers-sur-Oise preživel zadnjih 70 dni življenja. Tja se je iz Pariza umaknil v maju 1890, predvsem zato, ker je tam živel v miru, blizu svojega zdravnika (Dr. Gachet). Najel si je majhno sobico (Auberge Ravoux, tam je sedaj muzej) in ustvarjal – menda več kot 80 del v teh dneh, in bil kronik takratnega življenja v vasi – nenazadnje je tudi zelo slikal tako pokrajino okoli vasi, vas in delo na njivah. V juniju 1890 je naredil samomor (oz. je poskušal, vendar je bila pištola slaba in je bil hudo ranjen – umrl je šele dva dni kasneje) in bil v Auversu tudi pokopan.