Archive

Archive for the ‘Evropa’ Category

Rambouillet

avgust 15th, 2014 Comments off

Grad Rambouillet je še en izmed gradov v bližini Pariza. In še en, ki je bil med drugim pomemben za francoske kralje. Kljub temu, da je kralj Louis XVI (Ludvik XVI) živel v nedaleč oddaljenem Versaillesu, je ta grad “postal” njegova last leta 1783. Ker je bil na eni strani obkrožen z gozdom je bil zelo popularen kot grad ob lovišču. Njegovi ženi, Marii Antoineti, grad ni bil niti najmanj všeč, zato ji je dal zgraditi “mlekarno”, kjer je lahko poskušala mleko, sire, kreme… itd… Med revolucijo je bil izropan, kasneje je pa sem pogosto prihajal Napoleon I. Grad je bil tudi rezidenca zadnjega kralja iz roda burbonov, Charlesa X (Karel X), ki je umrl v izgnanstvu v Gorici, in je pokopan v Sloveniji v samostanu Kostanjevica. Pravzaprav, od Napoleona naprej je grad “državna last” in na volju francoskem vladarju (t.i. liste civile). Od tretje francoske republike naprej je bil grad poletna rezidenca za francoske predsednike, ki so sem vodili številne goste na lov. Še dandanes grad gosti eminentne goste, npr. eden izmed zadnjih je bil ruski predsednik Putin.

Bil je pa grad pomemben še zaradi nekaterih drugih dogodkov. Svoj štab med drugo svetovno vojno je imel tu general Charles de Gaulle, ki je od tu ukazal zadnji premik za osvoboditev Pariza. Tukaj je tudi prvi sestanek G6 (predhodnice današnje G7), tri mesece v letu 1999 pa so tukaj tudi potekala mirovna pogajanja za Kosovo.

Grad je vreden ogleda, ni pa must-do v Parizu. Okolica je lepa, notranjost pa nič posebnega, saj stalno menjajo opremo. In malo je pravzaprav originalne. Ima pa grad veliko zanimivih zgodb…

Mali Lošinj – Sunčana uvala

julij 25th, 2014 Comments off


Categories: foto, Hrvaška Tags:

IRONMAN Austria – kolo

junij 15th, 2014 Comments off

IRONMAN Avstrija v Celovcu je eden izmed najbolj popularnih ironmanov za slovence, saj je tudi daleč najbližji. Proga je odlično označena in ji ni problem slediti tudi ko ni na sporedu tekmovanja. Pravzaprav obstaja samo eno križišče, ki v letu 2014 ni bilo vredu označeno – v kraju Schieffling am See. Tam je treba zaviti pred trgovino Billa.

Kljub priljubljenosti ironmana med slovenci pa proga ni najbolj enostavna. Sam profil ne izgleda grozno, najnižja točka je nekje okoli 450m nad morjem, najvišja pa malo pod 700m nad morjem. Večja vzpona sta dva – en proti Baškem jezeru (Faaker See) okoli kilometra 32 (oziroma km 122 v drugem krogu), ki ni pretirano dolg – samo kak kilometer in pol, je pa mestoma precej strm. Drugi je Rupertiberg na km 66 (oziroma km 156 v drugem krogu). Ta je malo daljši in tudi kar strm. Vendar, kdor je navajen nekaterih alpskih vzponov vidi, da sta oba klanca razmeroma enostavna. Drugače je na proti še nekaj krajših vzponov, ki sicer ne zahtevajo prestavljanja v najnižje prestave, vseeno te pa upočasnijo.

Proga, ki je sicer nekoliko krajša od 90km (karkoli uradno rečejo) ima tako vzponov za kar cirka 1700 višinskih kar pa ni več malo. Je pa res, da se precej vzponov da relativno hitro prepeljati (predvsem ob Vrbskem jezeru). Spusti so več ali manj enostavni in se jih da skoraj vse prepeljati na aerobarih. Razen mogoče parih ovinkov. Asfalt je večinoma dober, najslabši je pravzaprav v Celovcu, na cesti mimo stadiona.

IRONMAN 70.3 – 2014, St. Poelten, Avstrija – poročilo

maj 27th, 2014 Comments off

Prva  triatlon tekma v sezoni. In takoj zaresna. Polovični ironman v Avstriji. Lani sva bila na istem prizorišču z Borutom, in zaradi nizkih temperatur so nam takrat odpovedali plavanje. Letos je zgodba drugačna. Potem ko je bilo mrzlo in deževno vreme en teden prej, je bilo ta vikend lepo – v soboto sicer spremenljivo, a toplo, v nedeljo pa je bilo napovedano vseskozi sončno in lepo vreme. Pravzaprav naj bi bilo precej toplo. Pa še voda. Lani je imela 14c. Letos ima kar 18,5c. Idealno.

Check-in kolesa in druga organizacija: Letos so naredili drugačen check-in. Ni bilo vse zgoščeno v 2-3 urah, ampak si lahko kolo čekiral v menjalni prostor kadarkoli med 10 in 18 uro. Nobenih dolgih vrst, vse je potekalo zelo tekoče. Za vstop v menjalni prostor si rabil kolo, čelado in številko (ter zapestnico, ki si jo dobil ob prijavi). Istočasno si letos moral v menjalni prostor dati tudi obe vrečki (za kolo in za tek), kar lani ni bilo potrebno. Belo vrečko, – streetwear ki si jo oddal v nedeljo zjutraj pred plavanjem, si lahko dobil takoj po koncu tekme. V nasprotju z lanskim letom je letos potekalo vse brez problema in hitro. Rahlo vrste je bilo samo v nedeljo po tekmi pri checkoutu kolesa in vrečk, saj se nas je veliko tekmovalcev prav ob 14h napotilo da pospravi kolo…
Menjalna cona je bila tokrat odprta med 5:30 in 6:30. Vstal sem sicer že ob 4:3o, da sem nekaj pojedel, iz hotela pa sem šel ob 5:30. Tudi parking je bilo dobiti brez problema.

Tekma:
Plavanje: Tokrat ni bilo odpovedano. Rahlo pozno se sicer napotim proti jezeru, in ravno še zadnji čas se uspem ogreti tudi v jezeru. Če sem lani štartal med zadnjimi, je letos moja skupina štartala takoj za profesionalci. 7:05. Kar je bilo super, ni bilo nobenega dolgega čakanja, nobene velike napetosti. Pri štartu sem naredil napako in se postavil čisto v ozadje, na sredino. Ob štartu počasi začnem plavat in takoj problemi – dohitim soplavalce – nastala je gužva, in prav nevarno ter počasi je bilo plavati med različnimi slogi. No, po prvi boji, torej po cirka 200m se je gužva mal zmanjšala in je bilo lažje priti v svoj ritem. Plaval niti nisem tako slabo, problem je bil samo v tem, da nisem bil ravno uspešen v plavanju “naravnost”, saj sem 2x preveč skrenil s poti – enkrat zato, ker sem sledil enemu soplavalcu. Po prvem jezeru (1000m) mi je ura pokazala 1150 in 21 minut in par sekund. Ufa. Malo naokoli. Sledilo je cirka 250m teka do drugega jezera (skoraj 2 minuti) in še 900m plavanja. Sem najprej mislil da mi bo tak premor koristil, pa sem na začetku kar težko prišel v ritem. Tokrat sem porabil par sekund manj kot 19 minut za 950m. Skupaj sem aktivno preplaval torej 2100m, torej 200 več, in če odštejem tek med jezeroma, nekoliko manj kot 40 minut. Uradna ura mi je pokazala 27 sekund več, saj sem na začetku kar nekaj časa čakal da sem lahko začel plavati 🙂 Sem kar zadovoljen s plavanjem, če bi mogoče bolj ravno plaval in se na začetku bolje postavil, pa bi bil čas precej boljši…

Skupaj: 42m23s (788. mesto med 1245 moškimi, po plavanju sem bil uvrščen na 140/229 v diviziji, med moškimi 770/1245, skupno pa 940/1763)

T1: Menjava niti ni tako dolga, vsaj prvi tek od jezera ni. Vrečko sem našel takoj. Potem pa “majhen” problem. Včeraj sem preveč zavezal vrečko in nisem mogel spraviti čelade ven. Strgati tudi ni šlo. Ufa. Izgubil sem sigurno minuto, da sem razpletel kar sem večer prej napletel. Obleka sama je šla hitro dol, samo spet… zaradi premajhen “odprtine” na vrečki ni šla hitro v vrečko… Na koncu sem lepo še zavil v WC, kjer sem sigurno izgubil še ekstra 30 sekund… Sem bil med počasnejšimi, tukaj sem sigurno izgubil 2-3 minuti brez veze. OK, sem bil vsaj na WCju, pa vendar…

Skupaj: 8m14s

Kolo: Po parih kilometrih proga zavije na avtocesto in tam nadaljuje 20km. Če smo lani imeli tukaj veter v hrbet, je bilo tokrat skoraj brezvetrje na avtocesti. Začel sem zelo rezervirano, pravzaprav počasi. Hkrati sem lepo pojedel eno ploščico, gel, in popol nekaj pijače. Tudi nisem hotel začeti prehitro, vsezkozi med 35 in 40kmh (gre rahlo navzdol). Z avtoceste dol je šlo vseskozi malo gor, malo dol in ni bilo dolgočasno. Na 23km pa se je pričel prvi klanec (140 vm, 3km). Vzel sem ga rezervirano. Na vrhu klanca sem bil počasnejši kot lani 4 minute… Ufa… tole pa ne bo dobro, in prvih 30km se naredil v 58m50s, kar je bilo 4 minute počasneje kot lani. Na ravnini pa sem bil potem zelo konstanten. Zelo enakomerno sem vzdrževal hitrost med 33 in 35km in naslednjih 30km naredil precej hitreje kot lani. Pravzaprav, na 60km sem bil skoraj 8 minut hitrejši kot lani, kar pomeni da sem nadoknadil od lani skoraj 12 minut na teh 30 kilometrih… Kmalu se je začel vzpon, in zopet, lepo v najnižjo prestavo in počasi gor – zanimivo, začnem prehitevati nazaj tekmovalce, ki so me prej po ravnini prehitevali. Pa sploh ne grem hitro. Tokrat mi vseeno vzpon ne dela nobenih problemov. Po 68 kilometru sledi daljši in hiter spust (in ne upam biti ves čas na aerobarih) in najvišja hitrost, ki jo dosežem je nekoliko na 60kmh…

Na kolesu sem pojedel 3 gele, eno ploščico in popil tri bidone. Ko sedaj gledam nazaj, bi moral več pojesti.

Skupaj: 2h55m36s, povprečna 30,6kmh, za 90km in po števcu cirka 930 višinskih metrov. Letos zadovoljen. In kolesaril bi lahko naprej, nisem bil preveč utrujen. (750 mesto med 1245 moškimi, po kolesu sem bil uvrščen na 149/229 v diviziji, med moškimi 808/1245, skupno pa 944/1763)

T2: Kot običajno sem si tokrat vzel čas “zase”… menjava je bila sicer hitra, sem pa hotel še zraven na WC in zopet je šla skoraj minuta (ker pač ni hotelo iti nič ven). Ampak OK.

Skupaj menjava: 5m49s, v povprečju vsaj minuto počasnejša kot pri tekmecih ki so bili podobno uvrščeni.

Tek: Če sem lani začel prehitro, sem tokrat želel počasneje. Nisem želel gledati na uro, ampak teči po občutku. In kako je občutek varal. Prvi km je bil hiter, praktično okoli 4:00 na km. In sem namenoma upočasnil. Počutil sem se na začetku odlično. Brez pretiranega naprezanja sem prvi krog odtekel v cirka 45 minutah, kar je bilo v skladu z načrtom za okoli 1h30m. Potem pa problemi. Pri km 13 je pa energija šla neznano kam. Tempo je močno padel, pravzaprav sem se samo še vlekel in čakal na konec. Noben gel ni pomagal, vročina je naredila svoje – nič me ni ohladilo. Ponavadi vedno pospešim v zadnjih dveh, treh kilometrih, tokrat ni bilo energije. Na papirju izgleda trasa ful fajna, vendar je hkrati ubijalska za ritem… komaj prideš v ritem te ovinki spet vržejo ven…

Skupaj: 1h34m55s (313 mesto med 1245, po teku sem bil uvrščen na 112/229 v diviziji, med moškimi 621/1245 skupno pa 720/1763)

Skupno? Podobno kot lani sem pričakoval več. 5 ur 26 minut 54 sekund. Na koncu sem bil po teku kar utrujen, očitno še nisem navajen teči v taki vročini. Uvrščen sem bil na 112 mesto med 229 tekovalci v moji starostni skupini, skupno med vsemi tekmovalci, tekmovalkami in štafetami pa na 720 mesto med 1763.

Še detajli…

Korzika: od St. Florent do Ajaccio

maj 20th, 2014 Comments off

6. dan: St. Florent – Bastia – Corte
Mimo številnih vinogradov in čez hrib prideva v Bastio, ki je veliko pristaniško mesto, s pogostimi trajektnimi linijami v Italijo in Španijo. In tukaj je nekaj kar že od Ajaccis nisva videla – gost promet.

Osrednji kraj v mestu je velik park St. Nicholas, ki se nahaja ob pristanišču ter terminalu za trajekte. Tam je v senci dreves ogromno restavracij, in sprehajanje je zanimivo. Glavna turistična zanimivost pa je seveda citadela, ki se nahaja nad starim pristaniščem. Tam so promenade hiš rahlo razpadajoče, spodaj v marini pa so drage jahte. Tak posebnen šarm ima to staro pristanišče. Citadela pa se nahaja nad pristaniščem in vsebuje kar nekaj lepih stavb in razgledov. Kot običajno ob tem času, zaradi letnega časa (izven sezone) zgleda prav zapuščeno. Vseeno pa Bastia ni kraj, kjer bi si želel preživeti počitnice.

Sledi vožnja v “hribe”, do mesta Corte. To je univerzitetno mesto in nekdaj tudi prestolnica Korzike. In tudi središče korziškega odpora proti okupatorjem. Tukaj smo že blizu najvišjim goram Korzike in kulisa je res lepa. Spiva na eko-farmi, za večerjo pa se prav prileže golaž iz merjasca 🙂

7. dan: Corte – Ajaccio
Zadnji dan. Izsilim izlet v “hribe”, do konca doline Restoncia, kjer bi se sprehodila do jezer na višini okoli 1700m. Cesta po dolini je ozka, pokrajina je pa super lepa (me spominjanja na dom) in čim višje gremo, bolj alpska postaja.že sedaj se je problematično izogibati avtomobilom na cesti, ne morem si zamisliti kak prometni kaos je tukaj poleti. Je pa na koncu doline (oz. do kjer se da pripeljati, saj je plaz odnesel cesto cirka 1,5km pred koncem doline) klima čisto drugačna in je prav sveže. Sledi lažji sprehod do ovčarske vasi, jezera pa bodo ostala za drugič. Drugič bo treba priti na kak daljši treking sem…

Sledi samo še vožnja nazaj do Ajaccio, ponovno čez visok prelaz, ki pa je tokrat manj zavit in tudi bolj prometen, saj je cesta glavna prometnica med največjima mestoma na Korziki. In Ajaccio se začuda zdi čisto domač…