Archive

Archive for the ‘Evropa’ Category

Vikend v Berlinu

oktober 2nd, 2015 Comments off

MatevzH_berlin15-6856Tokrat je bilo voljo le nekaj dni v Berlinu. Glavni cilj je bil maraton in posledično počivanje. Kar pa ni “čisto” uspelo, saj sem v soboto prehodil skoraj 20km, v nedeljo po maratonu pa še ene 10km… Ponedeljka raje niti ne pogledam.

Dvig številk za maraton je tradicionalno na starem letališču Templehof, ki je bil včasih glavno letališče zahodnega Berlina. Danes je to na eni strani prostor namenjen razstavam, drugi večji del je pa namenjen kot velik park, namenjen kolesarjenju, rolanju in drugim aktivnostim.

In kaj delati v Berlinu tri dni? Nič posebnega… Od Charlie-checkpointa peš do Potsdama. Malo z metrojem (ok, u-bahn) do Stadt Mitte. Pa potem peš naprej… V takem lepem vremenu je prav škoda hoditi v muzeje… Sem bil samo v Berliner Dom, ki je res zanimiva, pa tudi razgledi so fajni… Ker je treba počivati potem še malo z ladjico naokoli in na koncu še sprehod do Alexander Platz, ki je v tem času tradicionalno oktoberfest prizorišče.

V ponedeljek je utrujenost naredila svoje. Zato na “izi” sprehod skozi Tiergarten 😉

Categories: Evropa, foto, Nemčija Tags:

Sončni zahod v Ankaranu

september 13th, 2015 Comments off

MatevzH_ankaran-0574
Sončni zahod je verjetno en najbolj fotografiranih trenutkov dneva. Vendar. Ni pogosto ravno “prava” kombinacija barv, oblakov… in pika na i je bila nevihta par kilometrov za mano…

Categories: foto, Slovenija Tags:

Ferata Češka koča

julij 3rd, 2015 Comments off

MatevzH_feratacs-0094
V Sloveniji z jeklenico varovanih plezalnih poti ni prav veliko. Ena izmed novejših je ferata do Češke koče nad Jezerskim. Poteka med že obstoječimi potmi in pod jeklenicami tovorne žičnice, ker ohranjamo pristnost in doživljajsko bogastvo doline Ravenske Kočne. Je zahtevna (kratek odsek doseže oceno D/E), uporaba čelade in varovalnega kompleta pa sta nujni, pravtako uporaba rokavic. Dolga je okoli 300 višinskih metrov, vzpon pa traja približno uro in pol.

Izhodišče je Zgornje jezersko. Z večjega parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti in sledimo oznakam Češka koča. Kmalu pridemo do spodnje postaje tovorne žičnice do Češke koče in razpotju gremo mimo požganih ostankom stare spodnje postaje in sledimo oznakam Češka koča (umik žrela). Kmalu pot pride na iz gozda ven na teren, ki je poraščen z ruševjem, kjer se odprejo tudi lepi razgledi na bližnje stene. Na melišču je tudi znak na skali, kjer piše »Ferata Češka koča«, ki mu je treba slediti, in kmalu si na izhodišču. Pri vstopu v plezalno pot se levo odcepi tudi lažja pot, ki obide začetni najtežji del plezalne poti. Ta pot je označena z napisom »umik«.

MatevzH_feratacs-0070Opisu poti, ki je iz spletne strani “hribi.net” sem dodal še nekaj svojih komentarjev.

Prvi del:
V začetku se plezalna pot zelo strmo vzpne ob jeklenici (težavnost C/D) in ker je stopov malo, je potrebno kar nekaj moči v rokah. Sledi kratko manj zahtevno prečenje po pobočju, ki je poraščeno s travo in ruševjem (A/B). Pot nato ponovno postane zahtevnejša in se prečno vzpne po strmi steni (C/D). V steni pot zavije levo navzgor in nas preko kratkega vendar kljub temu precej zahtevnega previsa (E) pripelje na nekoliko manj zahteven teren. Tu se vzpenjamo ob jeklenici po pobočju, ki je delno poraščeno s travo in ruševjem (B/C). Pot nas nato pripelje na lažji teren kjer se prvi del plezalne poti konča.

Drugi del:
Nekaj časa se nato vzpenjamo po nezahtevnem pobočju skozi ruševje, nato pa pridemo ponovno do jeklenic kjer se prične še drugi del zavarovane poti. Tu se nam z leve priključi tudi pot, ki se umakne začetnemu najtežjemu delu. Nekaj časa se nato MatevzH_feratacs-0072vzpenjamo ob jeklenici po ne pretirano zahtevnem pobočju (A/B), nato pa pot zavije v levo in sledi kratek navpičen vzpon (D). V nadaljevanju se nato kar nekaj časa strmo vzpenjamo ob jeklenici (C in C/D). Takšna pot nas nato pripelje do vpisne skrinjice kjer za kratek čas postane pot za odtenek manj zahtevna (B/C). Pot se nato še enkrat strmeje vzpne (C/D), nato pa strmina prične popuščati. Jeklenice se nato končajo in kmalu se priključimo poti »umik Žrela«. Tu nadaljujemo desno in do koče, ki jo že vidimo pred seboj je le še nekaj minut hoje.
Na tem delu je bolj zahtevene predvsem začetek, oz. vstop v steno, ki pa zgleda težje kot je v resnici. Po jeklenici je vzpon relativno enostaven, malo težje je iskanje ustreznih oprimkov. Kasneje vlečenje po jeklenici ni več potrebno, treba pa je biti previden zaradi razmajanih skal, ki hitro končajo v rokah.

Moje mnenje je, da je pot (ferata) fajna popestritev oz. alternativa vzpona do češke koče. Dobiš pa pri vzponu včasih pomislike kaj so si mislili kreatorji te poti, saj je mestoma kar posiljena in je edina rešitev pač vlečenje po jeklenici. Poleg tega zna biti vsaj prvi del zelo drseč če je malo vlažno. Vzpon traja cirka 90 minut in je mestoma prav zahteven. Sicer je možnost umika pred prvim delom, ampak vseeno zahtevnost previsa ni prehuda. Poleg tega je previs še na začetku, ko plezalec ni utrujen. Ker se po previsu pot položi ni velike bojazni, da bi plezalec do konca prvega dela omagal in se moral čez previs spuščati. Je pa pot mestoma kar lepo zračna.

Parc Floral v Parizu

avgust 16th, 2014 Comments off


Rambouillet

avgust 15th, 2014 Comments off

Grad Rambouillet je še en izmed gradov v bližini Pariza. In še en, ki je bil med drugim pomemben za francoske kralje. Kljub temu, da je kralj Louis XVI (Ludvik XVI) živel v nedaleč oddaljenem Versaillesu, je ta grad “postal” njegova last leta 1783. Ker je bil na eni strani obkrožen z gozdom je bil zelo popularen kot grad ob lovišču. Njegovi ženi, Marii Antoineti, grad ni bil niti najmanj všeč, zato ji je dal zgraditi “mlekarno”, kjer je lahko poskušala mleko, sire, kreme… itd… Med revolucijo je bil izropan, kasneje je pa sem pogosto prihajal Napoleon I. Grad je bil tudi rezidenca zadnjega kralja iz roda burbonov, Charlesa X (Karel X), ki je umrl v izgnanstvu v Gorici, in je pokopan v Sloveniji v samostanu Kostanjevica. Pravzaprav, od Napoleona naprej je grad “državna last” in na volju francoskem vladarju (t.i. liste civile). Od tretje francoske republike naprej je bil grad poletna rezidenca za francoske predsednike, ki so sem vodili številne goste na lov. Še dandanes grad gosti eminentne goste, npr. eden izmed zadnjih je bil ruski predsednik Putin.

Bil je pa grad pomemben še zaradi nekaterih drugih dogodkov. Svoj štab med drugo svetovno vojno je imel tu general Charles de Gaulle, ki je od tu ukazal zadnji premik za osvoboditev Pariza. Tukaj je tudi prvi sestanek G6 (predhodnice današnje G7), tri mesece v letu 1999 pa so tukaj tudi potekala mirovna pogajanja za Kosovo.

Grad je vreden ogleda, ni pa must-do v Parizu. Okolica je lepa, notranjost pa nič posebnega, saj stalno menjajo opremo. In malo je pravzaprav originalne. Ima pa grad veliko zanimivih zgodb…