Archive

Archive for the ‘France’ Category

The Museum of Air and Space in Paris

August 14th, 2018 Comments off

The Museum of Air and Space (fr. Musée de l’Air et de l’Espace) is the oldest aeronautics museum around today. Originally built at Chalais-Meudon, it is now located at Bourget Airport. It features a huge collection of around 150 airplanes on display, from the very first aeroplanes to the Breguet 19 “Point d’Interrogation”, the Spitfire and Concorde. It also includes two model of Ariane rockets. After seeing this museum, i want to go to Washington to see a Smithsonian National Air and Space Museum and Kennedy Space Centre. Ok, back to France. Access to museum is not that easy. Beside the taxi, one can take the bus (nr. 350 from Gare de l’Est – two metro tickets!) or metro line nr. 7 (station La Courneuve) and bus 152. Usually both options take quite a long time. What i have seen, entry is free, unless you want to go to the inside of the four airplanes (forfait avions, 9 EUR in 2018) or do some other special activities (simulator or etc.). I went there during the week and at 11am there were not many people around. I had interiors of the planes for myself 🙂

The museum has the only known remaining piece — the jettisoned main landing gear — of the L’Oiseau Blanc (The White Bird), the 1927 aircraft which attempted to make the first Transatlantic crossing from Paris to New York. On May 8, 1927, Charles Nungesser and François Coli aboard L’Oiseau blanc, a 450-hp Lorraine-powered Levasseur biplane [2] took off from Le Bourget. The aircraft jettisoned its main landing gear (which is stored at the museum), which it was designed to do as part of its trans-Atlantic flight profile, but then disappeared over the Atlantic, only two weeks before Lindbergh’s monoplane completed its successful non-stop trans-Atlantic flight to Le Bourget from the United States.

A visitor can visit the inside of four airplanes.

A Douglas C-47 Skytrain, which was used extensively by the Allies during World War II and remains in front line service with various military operators. The C-47 differed from the civilian DC-3 in numerous modifications, including being fitted with a cargo door, hoist attachment, and strengthened floor, along with a shortened tail cone for glider-towing shackles, and an astrodome in the cabin roof.

On the tarmac behind the museum there is a large Boeing 747-100. This model was originally launched in 1966, when the upper floor (with six upper deck windows (three per side)) was mainly to accommodate a lounge area. I have flown upstairs with KLM 747-400 Combi, which has much larger upstairs area, occupied with business class. But what I found especially interesting with the displayed plane was the fact that they cross-cut it to show the hidden areas.

The highlight are probably (for me as an aviation geek) are two Concordes. Side by side. One is the first prototype (001) and was later modified with rooftop portholes for use on the 1973 Solar Eclipse mission and equipped with observation instruments. It performed the longest observation of a solar eclipse to date, about 74 minutes. The other is an airplane from an Air France regular service. They’re both a reminder of the technical achievement that united the British and French. But for a regular traveler it was mostly a very fast airplane – it flew with a speed of around 2253 km/h, with which flying was expensive and the it hold maximum 100 passengers. Of course they were treated with premium service, but in general, space was relatively tight and windows were much smaller than on usual airplanes. Its ultra-slim body and drooped nose gave the Concorde a look more akin to a military jet or space shuttle than a standard commercial airliner.

One section of the museum is dedicated to space. A little bit darker feel (i guess space is dark) and whole a lot of interesting stuff. Even more interesting, majority of stuff is either of russian or european origin, as there is very little NASA stuff.

Categories: Europe, photo, France, travel Tags: , , ,

(Slovenščina) Na morsko hrano v Sete

May 2nd, 2018 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.

Žal se je slaba vremenska napoved uresničila in sva se relativno hitro pospravila iz Carcassonna. Ker je začelo deževati ravno za čas kosila, je bilo v vseh restavracijah zelo zelo težko najti prostor.

Naslednja destinacija je obmorsko mesto Sete, ki naj bi bilo še vedno največje delujoče ribiško mesto. Do tam je bilo cirka 120-130km, zato sva se ustavila še v mestu Narbonne, ki ima zelo dolgo zgodovino. Mesto je bilo namreč ustanovljeno še pred začetkom štetja v rimski Galiji, na stičišču dveh zelo pomembnih rimskih cest – Vie Domitie, ki je povezala Apeninski z Iberskim polotokom, in Vie Aquitanie, ki je peljala v smeri proti Atlanskemu oceanu preko Toulousa in Bordeauxa. V mestu se zato še danes pohvalijo z ostanki rimske ceste in ti ostanki so zelo lepo vidni. Drugače je samo mesto imelo s kanalom zelo morski pridih, ampak ne morem reči, da me je navdušilo. Mogoče zato, ker sva bila tam na praznik je bilo praktično vse zaprto, zelo malo je bilo tudi ljudi.

No, nazaj v Sete. To ni samo ribiško mesto, ampak je tudi pomemben turističen obmorski kraj, saj ga obkrožajo dolge plaže. Ki so peščene, ampak sence pa tudi ni čisto nobene – to ni zame. Mesto je zgrajeno na in okoli hriba Mont Saint Clair (meni osebno je znan predvsem ta hrib po temu, da je šel pred parimi leti tam čez Tour de France), med slanim jezerom Étang de Thau, uporabljenim za gojenje ostrig in klapavic, in sredozemskim morjem. Poleg tega je mesto vzhodna izhodiščna točka vodnega kanala du Midi, ki gre tudi mimo Carcassonna. Če odmislim turizem (samo mesto ni nekaj zelo simpatično, francozi očitno delajo veliko hrupa že iz malih stvari) je mesto daleč naokoli znano po morski hrani – predvsem školjkah in velikih ribah (npr. tunah). Zato je bilo treba preizkusiti tudi to… Ostrige mi sicer ne ležijo, ampak testenine z jakobovimi kapicami so bile odlične, tunin steak pa okusen in ravno prav zapečen…

Zjutraj sem odtekel do “starega” ribiškega pristanišča, ki je sedaj rahlo razpadajoče, ampak vidi se še vedno aktivnost. Seveda pa glavni ulov sedaj pride skozi čisto drugi del mesta. Aja, spala sva pa tokrat super. Na vrhu hriba, daleč od vrveža s prekrasnimi razgledi in super zajtrkom.

Categories: Europe, photo, France, travel Tags: ,

(Slovenščina) Srednjeveški Carcassonne

May 1st, 2018 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.

Carcassonne je bil v zgodovini eno najbolj strateško pomembnih mest (tako vojaško kot trgovsko) v južnem delu Francije. Kraj je postal slaven po njegovi vlogi v albigenških vojnah, ko je bil močno oporišče katarov – pravzaprav je vsa valovita pokrajina okoli mesta polna gradov. Religija katarov je bila nekaj posebnega, saj je njihovo verovanje je temeljilo na staroperzijskem izročilu. Verovali so namreč, da nevidnemu svetu vlada dobri bog, stvarni svet pa obvladuje hudobni bog in pomeni zlo – med njima pa poteka boj za prevlado. Avgusta 1209 je križarska vojska Simona de Montforta prisilila prebivalstvo k vdaji, s čimer je Montfort postal novi viskont, sam kraj pa je postal mejna trdnjava med Francijo in Aragonskim kraljestvom. Povod za napad je bil to, da je takratni papež želel izbrisati heretike (oz. katare), kar jim je seveda uspelo. Velik pomen je mesto izgubilo okoli leta 1650, ko se je meja med Francijo in Španijo pomaknila na Pireneje.

Utrdba oz. utrjeno staro mesto zgleda res lepo. Od daleč izredno lepo obnovljeno, saj so ga po več stoletjih propadanja po letu 1850 lepo prenovili. Je pa res, da je notri en majhen srednjeveški “disneyland”. Čez dan je tam ogromno turistov, ki množično prihajajo z avtobusi, predvsem iz ne preveč oddaljene Španije. Na trenutke rabiš veliko potrpljenja, saj v ozkih uličicah skoraj ne da premikati. Seveda so biznis zavohali tudi prodajalci, saj množica trgovin prodaja vso možno turistično kramo. Zanimivo je pravzaprav samo mesto, polno ozkih ulic in majhnih trgov. Okoli mesta je dvojno obzidje v dolžini 3km in celo 52 stolpov, kar je v srednjem veku pomenilo večjo varnost pred napadalci. Glavna znamenitost pa je grad Comtal znotraj obzidja, ki je bil zgrajen v 12 stoletju. Notri je danes muzej, za vstop pa je treba kar nekaj čakati v vrsti (čakanje si je možno skrajšati z nakupom preko neta – lahko kar na licu mesta). Mogočna je tudi bazilika sv. Nazaira.

Zvečer in zjutraj pa je v srednjeveškem mestu mirno in prazno. In takrat se je prav lepo sprehajati tam. V mestu je tudi nekaj restavracij (lokalna specialiteta je cassoulet, jest bi temu po domače rekel pasulj z račjim in svinjskim mesom), ampak ponovno… kljub majhnosti kraja je včasih tudi zvečer težko dobiti mizo – še posebno če so večeri hladni ali večerni. Sej, moram priznati. Tokrat nisem niti malo lačen – pravzaprav nažrl sem se. Glede hotela je treba priznati, da spati v okolici utrdbe (z “razgledom”) ni nujno cenovno ugodno. Ja, vseeno je to eno izmed bolj popularnih mest v tem delu Francije.

Jutranji tek naslednje jutro je bil prav zanimiv, in to ne zaradi obilne večerje. Pri vstopu v staro mesto me je začel slediti en kuža (mešanček z border collijev), ki je ob meni tekal po vseh potkah po mestu in potem še na zunanji strani obzidja. Tak, turistični vodič je bil. Ker nisem hotel, da me sledi še do hotela (da si ne bo kaj mislil haha) sem na koncu porabil kar nekaj časa, da sem se ga znebil (je našel drugo “žrtev”, ki se je odpravila v mesto).

Žal trenutno, oz. do konca septembra 2018, iz najlepše strani (ko imaš spredaj še starodaven most) ni ravno zelo fotogenično, saj je celoten grad trenutno ena velika razstava in zgleda kot da so eni vandali “kr neki” naredili. Vglavnem, trenutno je najlepši (in spektakularen) del kulisa za umetniško delo, saj je nek umetnik na obzidju narisal koncentrične kroge in stati moraš na pravem mestu, da se ti “zvrti”.

5 days in Languedoc-Roussillon (FR)

April 30th, 2018 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.

Nekam je bilo treba iti v času prvomajskih praznikov. Ker sem že ravno bil v Parizu pred prazniki je bila destinacija Francija. Opcija je bila najprej Normandija, potem Provansa in na koncu pokrajina Languedoc-Roussilion. Tja so bili namreč relativno poceni TGV vlaki (“relativno” saj je bila cena skoraj 200 EUR na osebo, medtem ko bi bilo v provanso dražje). Pa še na izbrane dneve niso štrajkali.

Okvirni načrt je bil start in začetek v Montpellierju, vožnja Carcassoneja in tam ogled še nekaterih katarskih gradov, ki se nahajajo proti Španiji in vožnja nazaj. Žal je zelo slaba vremenska napoved (in napovedano deževje) malo pokvarila načrte, zato sva celodnevno potepanje po gradovih nadomestila z obiskom obmorskega kraja Sete.

Prvi postanek je bilo mesto Montpellier, kamor je po cirka petih urah vožnje iz Pariza prispel vlak. Hoteli v mestu niso dragi, izbral sem hotel blizu želežniške postaje (in rent-a-car naslednji dan). Zgodovina mesta ni zelo razburljiva. Mesto je bilo na začetku predvsem trgovsko mesto, že leta 1180 pa je bila tam zgrajena medicinska fakulteta. In danes je to še vedno pomembno univerzitetno mesto, kar se zelo vidi na samem utripu v mestu. Kljub zgodovini daje mesto zaradi študentov vtis zelo mladega mesta. In fajn se je sprehajati po uličicah, nima pa nekih hudo zanimivih zgodovinskih atrakcij. Vseeno se je fajn malo izgubljati po enem najstarejših botaničnih vrtov v Franciji (kjer te skoraj prehitro ven vržejo), posedeti na zelenicah ob slavoloku zmage… Tam se popoldne veliko dogaja – mladi se družijo, kitare, turisti posedajo, športniki tečejo, nekateri izvajajo jogo… Je tudi mesto s precej muzeji, za njih pa ni bilo časa. Zablesti pa zvečer, ko se odprejo preštevilne restavracije z odlično hrano. Zelo dobro. So pa tiste boljše (vsaj priporočene) restavracije precej zasedene in je treba čakati.

Naslednji dan sva najela na želežniški postaji avto. Moja francoščina je tako tako, ampak uslužbencu je res šel jezik in je govoril noro hitro – moral sem ene dvakrat preveriti ali sem prav razumel. Naročil sem najcenejši kompakt avto, dobil za isto ceno Opel Mokka X. Not bad. Cilj dneva je bil Carcassone, ki je ena največjih atrakcij v tem delu Francije, ampak še prej postanek v Beziersu – ki je bil v osnovi samo postanek za kosilo. Ampak mesto je precej več. Beziers je staro mesto, pravzaprav eno najstarejših v Franciji – tam so bili že rimljani in že nekaj sto let kasneje je bilo obzidano. V času križarskih vojn je bilo to tudi eno izmed pomembnejših katarskih mest, ki pa je bilo potem okoli 12st popolnoma opustošeno. Zato se je bilo izgubljati po mestu prav zanimivo. Največja “atrakcija” mesta je pravzaprav impresivna katedrala Sv. Nazarija iz 13. stoletja , ki stoji na vrhu stene nad reko, nedaleč od rimskih ostankov.

Pot sva nadaljevala izven avtocest, po običajni magistralki do Carcassoneja. Neverjetno veliko hitrostnih kamer in ni dvoma, da bom dobil kako obvestilo o preveč hitri vožnji.

Categories: Europe, photo, France, travel Tags:

Parc Floral – Pariz

August 16th, 2014 Comments off