Archive

Archive for the ‘France’ Category

5 days in Languedoc-Roussillon (FR)

April 30th, 2018 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.

Nekam je bilo treba iti v času prvomajskih praznikov. Ker sem že ravno bil v Parizu pred prazniki je bila destinacija Francija. Opcija je bila najprej Normandija, potem Provansa in na koncu pokrajina Languedoc-Roussilion. Tja so bili namreč relativno poceni TGV vlaki (“relativno” saj je bila cena skoraj 200 EUR na osebo, medtem ko bi bilo v provanso dražje). Pa še na izbrane dneve niso štrajkali.

Okvirni načrt je bil start in začetek v Montpellierju, vožnja Carcassoneja in tam ogled še nekaterih katarskih gradov, ki se nahajajo proti Španiji in vožnja nazaj. Žal je zelo slaba vremenska napoved (in napovedano deževje) malo pokvarila načrte, zato sva celodnevno potepanje po gradovih nadomestila z obiskom obmorskega kraja Sete.

Prvi postanek je bilo mesto Montpellier. Mesto je bilo na začetku predvsem trgovsko mesto, že leta 1180 pa je bila tam zgrajena medicinska fakulteta. In danes je to še vedno pomembno univerzitetno mesto, kar se zelo vidi na samem utripu v mestu. Kljub zgodovini daje mesto zaradi študentov vtis zelo mladega mesta. In fajn se je sprehajati po uličicah, nima pa nekih hudo zanimivih zgodovinskih atrakcij. Vseeno se je fajn malo izgubljati po enem najstarejših botaničnih vrtov v Franciji, posedeti na zelenicah ob slavoloku zmage… Je tudi mesto s precej muzeji, za njih pa ni bilo časa. Zablesti pa zvečer, ko se odprejo preštevilne restavracije z odlično hrano. Zelo dobro.

Naslednji dan sva najela na želežniški postaji avto. Moja francoščina je tako tako, ampak uslužbencu je res šel jezik in je govoril noro hitro – moral sem ene dvakrat preveriti ali sem prav razumel. Naročil sem najcenejši kompakt avto, dobil za isto ceno Opel Mokka X. Not bad. Cilj dneva je bil Carcassone, ki je ena največjih atrakcij v tem delu Francije, ampak še prej postanek v Beziersu. Mesto je staro, tam so bili že rimljani in že nekaj sto let kasneje je bilo obzidano. V času križarskih vojn je bilo to tudi eno izmed pomembnejših katarskih mest, ki pa je bilo potem okoli 12st popolnoma opustošeno. Prvi vtis v mestu sicer ni bil odličen, saj na glavnem mestnem trgu na veliko gradijo in prenavljajo. Tako kot še na nekaterih drugih mestih. Zanimiva je bila katedrala Sv. Nazarija, ampak več ali manj sva se samo sprehajala po uličicah.

Pot sva nadaljevala izven avtocest, po običajni magistralki do Carcassoneja. Neverjetno veliko hitrostnih kamer in ni dvoma, da bom dobil kako obvestilo o preveč hitri vožnji.

Categories: Europe, photo, France, travel Tags:

Parc Floral – Pariz

August 16th, 2014 Comments off


Rambouillet castle

August 15th, 2014 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovene language.
Grad Rambouillet je še en izmed gradov v bližini Pariza. In še en, ki je bil med drugim pomemben za francoske kralje. Kljub temu, da je kralj Louis XVI (Ludvik XVI) živel v nedaleč oddaljenem Versaillesu, je ta grad “postal” njegova last leta 1783. Ker je bil na eni strani obkrožen z gozdom je bil zelo popularen kot grad ob lovišču. Njegovi ženi, Marii Antoineti, grad ni bil niti najmanj všeč, zato ji je dal zgraditi “mlekarno”, kjer je lahko poskušala mleko, sire, kreme… itd… Med revolucijo je bil izropan, kasneje je pa sem pogosto prihajal Napoleon I. Grad je bil tudi rezidenca zadnjega kralja iz roda burbonov, Charlesa X (Karel X), ki je umrl v izgnanstvu v Gorici, in je pokopan v Sloveniji v samostanu Kostanjevica. Pravzaprav, od Napoleona naprej je grad “državna last” in na volju francoskem vladarju (t.i. liste civile). Od tretje francoske republike naprej je bil grad poletna rezidenca za francoske predsednike, ki so sem vodili številne goste na lov. Še dandanes grad gosti eminentne goste, npr. eden izmed zadnjih je bil ruski predsednik Putin.

Bil je pa grad pomemben še zaradi nekaterih drugih dogodkov. Svoj štab med drugo svetovno vojno je imel tu general Charles de Gaulle, ki je od tu ukazal zadnji premik za osvoboditev Pariza. Tukaj je tudi prvi sestanek G6 (predhodnice današnje G7), tri mesece v letu 1999 pa so tukaj tudi potekala mirovna pogajanja za Kosovo.

Grad je vreden ogleda, ni pa must-do v Parizu. Okolica je lepa, notranjost pa nič posebnega, saj stalno menjajo opremo. In malo je pravzaprav originalne. Ima pa grad veliko zanimivih zgodb…

Korzika: from St. Florent to Ajaccio

May 20th, 2014 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovene language.
6. dan: St. Florent – Bastia – Corte
Mimo številnih vinogradov in čez hrib prideva v Bastio, ki je veliko pristaniško mesto, s pogostimi trajektnimi linijami v Italijo in Španijo. In tukaj je nekaj kar že od Ajaccis nisva videla – gost promet.

Osrednji kraj v mestu je velik park St. Nicholas, ki se nahaja ob pristanišču ter terminalu za trajekte. Tam je v senci dreves ogromno restavracij, in sprehajanje je zanimivo. Glavna turistična zanimivost pa je seveda citadela, ki se nahaja nad starim pristaniščem. Tam so promenade hiš rahlo razpadajoče, spodaj v marini pa so drage jahte. Tak posebnen šarm ima to staro pristanišče. Citadela pa se nahaja nad pristaniščem in vsebuje kar nekaj lepih stavb in razgledov. Kot običajno ob tem času, zaradi letnega časa (izven sezone) zgleda prav zapuščeno. Vseeno pa Bastia ni kraj, kjer bi si želel preživeti počitnice.

Sledi vožnja v “hribe”, do mesta Corte. To je univerzitetno mesto in nekdaj tudi prestolnica Korzike. In tudi središče korziškega odpora proti okupatorjem. Tukaj smo že blizu najvišjim goram Korzike in kulisa je res lepa. Spiva na eko-farmi, za večerjo pa se prav prileže golaž iz merjasca 🙂

7. dan: Corte – Ajaccio
Zadnji dan. Izsilim izlet v “hribe”, do konca doline Restoncia, kjer bi se sprehodila do jezer na višini okoli 1700m. Cesta po dolini je ozka, pokrajina je pa super lepa (me spominjanja na dom) in čim višje gremo, bolj alpska postaja.že sedaj se je problematično izogibati avtomobilom na cesti, ne morem si zamisliti kak prometni kaos je tukaj poleti. Je pa na koncu doline (oz. do kjer se da pripeljati, saj je plaz odnesel cesto cirka 1,5km pred koncem doline) klima čisto drugačna in je prav sveže. Sledi lažji sprehod do ovčarske vasi, jezera pa bodo ostala za drugič. Drugič bo treba priti na kak daljši treking sem…

Sledi samo še vožnja nazaj do Ajaccio, ponovno čez visok prelaz, ki pa je tokrat manj zavit in tudi bolj prometen, saj je cesta glavna prometnica med največjima mestoma na Korziki. In Ajaccio se začuda zdi čisto domač…

Korzika: from Calvi to St. Florent

May 19th, 2014 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovene language.

4. Dan: Calvi (krožna)
Dan je namenjen počitku od vožnje, saj je bil včerajšni dan, ob zelo ovikasti cesti, zelo dolg. Prav čudno je biti na cesti kjer ugotoviš, da ima avto kaj več kot tretjo pristavo in gre celo več kot 50kmh.

Hotel je načeloma super, samo zajtrk je rahlo drag, zato greva kar v mesto – v marino pravzaprav. Calvi je bil v celotni zgodovini Korzike eno pomembnejših mest. Simbol kraja je citadela, ki je bila zgrajena v času genovske okupacije. Od zunaj je citadela res lepa kulisa mestu, ki je večinoma novo in sedaj namenjeno poletnim turistom. Pričakuješ, da bo znotraj citadele polno življenja in veliko malih trgovinic, pa ni tako… Je pa nekaj zanimivih stavb, od cerkve, kasarne do smodiščnice. Tukaj tudi pravijo, da se je v Calviju rodil Krištof Kolumb, kar pa je vprašljivo, saj isto trdi še nekaj drugih krajev. Vseeno si lahko obiskovalec pogleda, kje naj bi včasih stala njegova rojstna hiša.

Opoldne je kmalu in greva malo na plažo. Tukaj je prvič morje mirno, da se da v njemu tudi kopati. Kljub soncu (in zunanji temperaturi okoli 25c) pa je mrzlo… Ne vem če ima 20c. Plaža je sicer lepa, vendar moraš kar nekaj časa hoditi v vodo da lahko normalno zaplavaš.

Popoldne še kratka vožnja do bližnjih “hilltop” villages, majhnih vasi, ki so posejane v zaledju Calvija in Ile Russe. Sant Antonio leži prav na vrhu hriba, ima odlične razglede in je tudi zelo lepo obnovljeno. Ni čudno, da je to ena najbolj popularnih izletniških točk v bližini Calvija. Vidi pa se, da je trenutno izven sezone, ker je turistov malo in posledično tudi večina stvari je zaprtih. Zanimiva je tudi vasica Pigna, ki so jo zasedli umetniki in jo tudi obnovili.

5. dan: Calvi – Nonza – St. Florent
Prvi postanek je Ile Russe. Vidi se, da je, tako kot v Calviju, turizem zelo močan, kar se vidi na turistični infrastrukturi. Tukaj greva samo do bližnjega genovskega stolpa in svetilnika, samo mesto pa ni nekaj wau. Je pa zanimivo, da je bilo ustanovljeno zato, da bi bilo tudi na severni obali eno mesto, ki ne bi bilo v genovskih rokah (kar sta bila Calvi in Bastia). Cesta je od Calvija do Bastie široka in prav fajna za vozit, najina naslednja destinacija pw je vasica Lama. Leži nekaj deset kilometrov v notranjosti, pod relativno visokimi hribi in je zato tudi popularna za pohodnike. V vasi je precej starih vil, in celotna vas je prav lepo obnovljena. Mogoče mi je všeč zato, ker to ni zaradi turistov, ampak tam ljudje živijo.

Sledi malo daljši transfer. Mimo St. Florents do Nonze. Obala do Nonze, vključno s cesto je zopet fenomenalna. Kraj pa je turističen da bolj ne more biti. Vseeno, kulisa je lepa, saj je kraj lociran na pečinah visoko nad morjem in bližnjo plažo s črnim peskom.

Zvečer sva nameravala v Bastio, ker pa je bila cesta zelo ovinkasta (čez hrib) sva prespala v St. florentu. Staro mesto (par hiš) je pravzaprav zanimivo, prevladujejo pa restavracije (ki imajo praktično vse iste menije)