Archive

Archive for the ‘Avstrija’ Category

IRONMAN Austria – kolo

junij 15th, 2014 Comments off

IRONMAN Avstrija v Celovcu je eden izmed najbolj popularnih ironmanov za slovence, saj je tudi daleč najbližji. Proga je odlično označena in ji ni problem slediti tudi ko ni na sporedu tekmovanja. Pravzaprav obstaja samo eno križišče, ki v letu 2014 ni bilo vredu označeno – v kraju Schieffling am See. Tam je treba zaviti pred trgovino Billa.

Kljub priljubljenosti ironmana med slovenci pa proga ni najbolj enostavna. Sam profil ne izgleda grozno, najnižja točka je nekje okoli 450m nad morjem, najvišja pa malo pod 700m nad morjem. Večja vzpona sta dva – en proti Baškem jezeru (Faaker See) okoli kilometra 32 (oziroma km 122 v drugem krogu), ki ni pretirano dolg – samo kak kilometer in pol, je pa mestoma precej strm. Drugi je Rupertiberg na km 66 (oziroma km 156 v drugem krogu). Ta je malo daljši in tudi kar strm. Vendar, kdor je navajen nekaterih alpskih vzponov vidi, da sta oba klanca razmeroma enostavna. Drugače je na proti še nekaj krajših vzponov, ki sicer ne zahtevajo prestavljanja v najnižje prestave, vseeno te pa upočasnijo.

Proga, ki je sicer nekoliko krajša od 90km (karkoli uradno rečejo) ima tako vzponov za kar cirka 1700 višinskih kar pa ni več malo. Je pa res, da se precej vzponov da relativno hitro prepeljati (predvsem ob Vrbskem jezeru). Spusti so več ali manj enostavni in se jih da skoraj vse prepeljati na aerobarih. Razen mogoče parih ovinkov. Asfalt je večinoma dober, najslabši je pravzaprav v Celovcu, na cesti mimo stadiona.

IRONMAN 70.3 – 2014, St. Poelten, Avstrija – poročilo

maj 27th, 2014 Comments off

Prva  triatlon tekma v sezoni. In takoj zaresna. Polovični ironman v Avstriji. Lani sva bila na istem prizorišču z Borutom, in zaradi nizkih temperatur so nam takrat odpovedali plavanje. Letos je zgodba drugačna. Potem ko je bilo mrzlo in deževno vreme en teden prej, je bilo ta vikend lepo – v soboto sicer spremenljivo, a toplo, v nedeljo pa je bilo napovedano vseskozi sončno in lepo vreme. Pravzaprav naj bi bilo precej toplo. Pa še voda. Lani je imela 14c. Letos ima kar 18,5c. Idealno.

Check-in kolesa in druga organizacija: Letos so naredili drugačen check-in. Ni bilo vse zgoščeno v 2-3 urah, ampak si lahko kolo čekiral v menjalni prostor kadarkoli med 10 in 18 uro. Nobenih dolgih vrst, vse je potekalo zelo tekoče. Za vstop v menjalni prostor si rabil kolo, čelado in številko (ter zapestnico, ki si jo dobil ob prijavi). Istočasno si letos moral v menjalni prostor dati tudi obe vrečki (za kolo in za tek), kar lani ni bilo potrebno. Belo vrečko, – streetwear ki si jo oddal v nedeljo zjutraj pred plavanjem, si lahko dobil takoj po koncu tekme. V nasprotju z lanskim letom je letos potekalo vse brez problema in hitro. Rahlo vrste je bilo samo v nedeljo po tekmi pri checkoutu kolesa in vrečk, saj se nas je veliko tekmovalcev prav ob 14h napotilo da pospravi kolo…
Menjalna cona je bila tokrat odprta med 5:30 in 6:30. Vstal sem sicer že ob 4:3o, da sem nekaj pojedel, iz hotela pa sem šel ob 5:30. Tudi parking je bilo dobiti brez problema.

Tekma:
Plavanje: Tokrat ni bilo odpovedano. Rahlo pozno se sicer napotim proti jezeru, in ravno še zadnji čas se uspem ogreti tudi v jezeru. Če sem lani štartal med zadnjimi, je letos moja skupina štartala takoj za profesionalci. 7:05. Kar je bilo super, ni bilo nobenega dolgega čakanja, nobene velike napetosti. Pri štartu sem naredil napako in se postavil čisto v ozadje, na sredino. Ob štartu počasi začnem plavat in takoj problemi – dohitim soplavalce – nastala je gužva, in prav nevarno ter počasi je bilo plavati med različnimi slogi. No, po prvi boji, torej po cirka 200m se je gužva mal zmanjšala in je bilo lažje priti v svoj ritem. Plaval niti nisem tako slabo, problem je bil samo v tem, da nisem bil ravno uspešen v plavanju “naravnost”, saj sem 2x preveč skrenil s poti – enkrat zato, ker sem sledil enemu soplavalcu. Po prvem jezeru (1000m) mi je ura pokazala 1150 in 21 minut in par sekund. Ufa. Malo naokoli. Sledilo je cirka 250m teka do drugega jezera (skoraj 2 minuti) in še 900m plavanja. Sem najprej mislil da mi bo tak premor koristil, pa sem na začetku kar težko prišel v ritem. Tokrat sem porabil par sekund manj kot 19 minut za 950m. Skupaj sem aktivno preplaval torej 2100m, torej 200 več, in če odštejem tek med jezeroma, nekoliko manj kot 40 minut. Uradna ura mi je pokazala 27 sekund več, saj sem na začetku kar nekaj časa čakal da sem lahko začel plavati 🙂 Sem kar zadovoljen s plavanjem, če bi mogoče bolj ravno plaval in se na začetku bolje postavil, pa bi bil čas precej boljši…

Skupaj: 42m23s (788. mesto med 1245 moškimi, po plavanju sem bil uvrščen na 140/229 v diviziji, med moškimi 770/1245, skupno pa 940/1763)

T1: Menjava niti ni tako dolga, vsaj prvi tek od jezera ni. Vrečko sem našel takoj. Potem pa “majhen” problem. Včeraj sem preveč zavezal vrečko in nisem mogel spraviti čelade ven. Strgati tudi ni šlo. Ufa. Izgubil sem sigurno minuto, da sem razpletel kar sem večer prej napletel. Obleka sama je šla hitro dol, samo spet… zaradi premajhen “odprtine” na vrečki ni šla hitro v vrečko… Na koncu sem lepo še zavil v WC, kjer sem sigurno izgubil še ekstra 30 sekund… Sem bil med počasnejšimi, tukaj sem sigurno izgubil 2-3 minuti brez veze. OK, sem bil vsaj na WCju, pa vendar…

Skupaj: 8m14s

Kolo: Po parih kilometrih proga zavije na avtocesto in tam nadaljuje 20km. Če smo lani imeli tukaj veter v hrbet, je bilo tokrat skoraj brezvetrje na avtocesti. Začel sem zelo rezervirano, pravzaprav počasi. Hkrati sem lepo pojedel eno ploščico, gel, in popol nekaj pijače. Tudi nisem hotel začeti prehitro, vsezkozi med 35 in 40kmh (gre rahlo navzdol). Z avtoceste dol je šlo vseskozi malo gor, malo dol in ni bilo dolgočasno. Na 23km pa se je pričel prvi klanec (140 vm, 3km). Vzel sem ga rezervirano. Na vrhu klanca sem bil počasnejši kot lani 4 minute… Ufa… tole pa ne bo dobro, in prvih 30km se naredil v 58m50s, kar je bilo 4 minute počasneje kot lani. Na ravnini pa sem bil potem zelo konstanten. Zelo enakomerno sem vzdrževal hitrost med 33 in 35km in naslednjih 30km naredil precej hitreje kot lani. Pravzaprav, na 60km sem bil skoraj 8 minut hitrejši kot lani, kar pomeni da sem nadoknadil od lani skoraj 12 minut na teh 30 kilometrih… Kmalu se je začel vzpon, in zopet, lepo v najnižjo prestavo in počasi gor – zanimivo, začnem prehitevati nazaj tekmovalce, ki so me prej po ravnini prehitevali. Pa sploh ne grem hitro. Tokrat mi vseeno vzpon ne dela nobenih problemov. Po 68 kilometru sledi daljši in hiter spust (in ne upam biti ves čas na aerobarih) in najvišja hitrost, ki jo dosežem je nekoliko na 60kmh…

Na kolesu sem pojedel 3 gele, eno ploščico in popil tri bidone. Ko sedaj gledam nazaj, bi moral več pojesti.

Skupaj: 2h55m36s, povprečna 30,6kmh, za 90km in po števcu cirka 930 višinskih metrov. Letos zadovoljen. In kolesaril bi lahko naprej, nisem bil preveč utrujen. (750 mesto med 1245 moškimi, po kolesu sem bil uvrščen na 149/229 v diviziji, med moškimi 808/1245, skupno pa 944/1763)

T2: Kot običajno sem si tokrat vzel čas “zase”… menjava je bila sicer hitra, sem pa hotel še zraven na WC in zopet je šla skoraj minuta (ker pač ni hotelo iti nič ven). Ampak OK.

Skupaj menjava: 5m49s, v povprečju vsaj minuto počasnejša kot pri tekmecih ki so bili podobno uvrščeni.

Tek: Če sem lani začel prehitro, sem tokrat želel počasneje. Nisem želel gledati na uro, ampak teči po občutku. In kako je občutek varal. Prvi km je bil hiter, praktično okoli 4:00 na km. In sem namenoma upočasnil. Počutil sem se na začetku odlično. Brez pretiranega naprezanja sem prvi krog odtekel v cirka 45 minutah, kar je bilo v skladu z načrtom za okoli 1h30m. Potem pa problemi. Pri km 13 je pa energija šla neznano kam. Tempo je močno padel, pravzaprav sem se samo še vlekel in čakal na konec. Noben gel ni pomagal, vročina je naredila svoje – nič me ni ohladilo. Ponavadi vedno pospešim v zadnjih dveh, treh kilometrih, tokrat ni bilo energije. Na papirju izgleda trasa ful fajna, vendar je hkrati ubijalska za ritem… komaj prideš v ritem te ovinki spet vržejo ven…

Skupaj: 1h34m55s (313 mesto med 1245, po teku sem bil uvrščen na 112/229 v diviziji, med moškimi 621/1245 skupno pa 720/1763)

Skupno? Podobno kot lani sem pričakoval več. 5 ur 26 minut 54 sekund. Na koncu sem bil po teku kar utrujen, očitno še nisem navajen teči v taki vročini. Uvrščen sem bil na 112 mesto med 229 tekovalci v moji starostni skupini, skupno med vsemi tekmovalci, tekmovalkami in štafetami pa na 720 mesto med 1763.

Še detajli…

7. Faaker-see triatlon, olimpik

avgust 25th, 2013 Comments off

Ko vstanem ob 6:30 je zunaj vreme prav mizerno. Lije. Ne vem zakaj sem mislil, da bo manj kot 10km zračne linije kaj drugače.

In res, 40km vožnje in že sem na Baškem jezeru (Faaker see), kjer čisto nič ne pada. Brez problema se prijavim na olimpik triatlon… http://www.faakersee-triathlon.at/ in gremo… Sam menjalni prostor je super organiziran. Vsak da svoje kolo in stvari na mesto označeno s svojo številko, saj je skoraj 900 prijavljenih. Na srečo se odločim, da vse skupaj pospravim v plastično vrečko, ker mogoče bi pa znalo kaj pršiti… In res, 10 minut po zaprtju menjalnega prostora se ulije. Močno.

Tekma:

Plavanje:
Moja starostna skupina nastopi predzadnja. Ob 11h. Poženem se v vodo med zadnjimi (štart je na kopnem), saj vem, da ne bom ekstremno hiter. Vseeno pa se do prve boje odlično počutim, tehnika je solidna in plavam hitro. Pogledam na uro, in ja 9 minut za cirka 500m. Ni slabo. Vendar, kmalu potem mi malo poidejo moči, s tem pa tudi pozabim na tehniko, plavam šlampasto. Da bi bilo še huje, stalno levo desno, izgubim orientacijo, tako da me morajo dvakrat sodniki na kajakih pravilno usmeriti. Po drugi boji se pa zadnjih 500m vleče. ZELO. Poleg tega me prehitijo najhitrejše ženske, ki so štartala skoraj 10 minut za mano in so plavale skoraj čez mene…
32:58/573

T1:
Menjava je tokrat dolga, saj je treba teči cirka 300-400m. Ko dam plavalna očala dol ugotovim, da pada dež. Lije kot iz škafa. Obleka kar noče iti dol, potem pa se malo obotavljam, da se odločim kaj bom imel oblečeno na kolesu. Ni bilo ravno najhitreje vse skupaj.
05:56

Kolo:
Začnem suvereno. Prva ravnina gre super, samo prehitevam, hitrost 35kmh+. Kmalu pa ugotovim kje bodo problemi – spusti. Nisem super kolesar, in malo cvikam v ovinkih. Če je pa mokro pa še toliko bolj. Dež pa vedno bolj pada. Proga okoli jezera je zelo razgibana, stalno gor dol, ampak načeloma ti ni treba niti enkrat pritisniti na zavoro. Če bi bil seveda suh dan. V takem dežju pa zavore nič ne primejo… Proti koncu prvega kroga pa katastrofa. Malo precenim en ovinek, pritisnem zavoro in se že vidim v travi… sicer ni nič zablokiralo, ampak odviti tudi nisem mogel in pristal sem travi. Po tem pripetljaju pa sem začel voziti s kar nekaj % manj moči, vse ovinke sem šel kot po jajcih. In samo štel, kdaj bodo mimo štirje krogi.
1:14:13/514

T2:
Čisto OK. Ne hitro, ampak vredu.
01:51

Tek:
Dež še naprej močno pada, ampak to me niti ne moti. Začnem malo rezervirano, ker vem da ne smem prehitro. Pravzaprav tokrat tečem po občutku, saj sem pozabil vključiti gps 🙁 Z asfalta proga zavije najprej na makadam, potem pa na gozdno pot. In blata vedno več. In pri skakanju med lužami tudi pristanem v luži. V ribo. Kljub izletu v blato opravim prvi krog v cirka 20 minutah. V začetku drugega kroga porabim ene 10-20 sekund da se malo “očedim”, saj imam roke umazane od blata, potem pa pospešim skozi luže. Drugi krog hitrejši od prvega, in malo sem zgrešil čas pod 40 minut.
0:40:16/170

Skupaj čas (rahlo razočaran, predvsem nad kolesom): 2:35:15

Categories: Avstrija, šport, triatlon Tags:

Türkenkopf ferata – Železna kapla

avgust 4th, 2012 Comments off

V Avstriji so v zadnjih letih naredili kar nekaj ekstremnih ferat. Ena izmed najlažje dostopnih je ferata v Železni kapli – na razglediščno točko nad reko. To je ena izmed najtežjih ferat v naši bližini, saj je ocenjena D/E, kar pomeni zelo visoko težavnost. Dostop je enostaven, saj se avto pusti kak kilometer po Železni kapli, hoje do izhodišča pa je cirka 5 minut.

Vhod v ferato je ob rečici Bela (malo prej so napeljena tudi vrvi, samo tisto ni ravno za plezat), in kratek uvod se začne s težavnostjo C, potem se pa ob prečnici strmina zravna (B/C). Sledi razpoki navzgor, s težavnostjo C/D do izravnave v gozdu. Sledi par krajših težjih predelov, vendar ni nič prezahtevno, niti pod previsom (C). Še malo sprehoda po gozdu, in zabava se začne z glavno steno. Najprej s težavnostjo B/C, ki pa pod previsom postane ekstremno težka (D/E). Tukaj so v pomoć skobe, ki pa so zelo na “široko” nameščene. Poleg tega tukaj stena visi, in je za par gibov potrebne kar precej moči v rokah. Po tem najtežjem delu je nadaljevanje precej lažje, saj nikjer ne preseže ocene višje kot C. Je pa plezanje zelo nepraktično, saj ob zajli ni nobenih dobrih oprimkov, ti so kar meter ali še več stran. Tako da… ali plezanje stran od zajle ali pa vlečenje po zajli. Po cirka 2 do 2:30 in 239 višinskih metrih je konec. Do lepega razgledišča se je treba še malo spustiti, in tudi navzdol je treba še parkrat poprijeti za zajlo.

No, moje mnenje. Ferata je totalno posiljena čez skalo, ne sledi neki logični smeri (stebrom, počem, oprimkom). In tako je skoraj nemogoče da bi jo preplezal brez vlečenja za zajlo. Je fajn za pogledat, kako ferata ne sme biti narejena. Tudi atraktivno je speljana nad rek. Ampak za kakšne plezalne užitke pa ni. Za najtežji del je potrebne kar nekaj moči v rokah, in kak prusik za počivanje je zelo priporočljiv. Seveda je predpogoj za ferato tudi popolna varovalna oprema! Ni fajn, in ni za ponavljanje. Razen če bi rad malo treniral moč v rokah…

Ledenik Molltal (video)

april 5th, 2010 Comments off