Photo MH

Fajn. Lep zacetek dneva. Riksar, ki me je zjutraj peljal na bus, si je naglas pel. Prava budnica, glede na to da je bilo mrzlo za pop***** Avtobus je bil tudi nekaj posebnega. Prvic doslej sem videl avtobus, da so na obicajni stopnji sedezi, zgoraj, kjer pa bi morala biti pritljaga, pa zasebni prostori in lezalniki… Skoda, ce bi to vedel, bi lahko celo pot lepo prespal.

Pa nic zato. Sedim z Indijcem, ki ima v Udaipurju svoj biznis. Kar niti ni vazno. Mi je pa povedal nekaj zgodbic z vizami. V USA ima namrec brata, pa ga je hotel obiskati (samo obiskati, saj mu gre biznis zelo dobro). No, na ameriski ambasadi je dvakrat zaprosil za vizo, in ob prosnji dodal 100US$. Obakrat so mu zavrnili prosnjo, in obdrzali denar. Iskreno upam, da slovenska ambasada v Delhiju ne dela podobno…

Skratka, po 7 urah sem prisel v Udaipur (verjetno bi hitreje, ce ne bi bus sel preko vasi in po makadamih, samo da bi se izognil placilu cestnine). Mesto je znano po jezeru in palacah na in okoli jezera. Med zvezde ga je pa izstrelil film Octopussy oz. James Bond. Najlepsa je palaca na otoku sredi jezera, kjer naj bi Octopussy tudi prebivala. Nekdanja palaca maharaj je danes luksuzen hotel, ki stane preko 300US$ na noc… Se obiskati ga ne mores, ce ne rezerviras sobe…

Sicer pa… James Bond se danes zivi v srcih (in rupijah) domacinov… Vsak dan v ene par lokalih predvajajo film… mogoce si ga grem pa zdej pogledat… Zakaj pa ne, noc bo se dolga, zjutraj me bo pa zbudil prav pogled na to palaco…

Nikoli si ne bi mislil, da so ceste v Indiji lahko tako razdejane kot med Pushkarjem in Jodhpurjem. OK. Res je, da Pushkar ni veliko mesto (tam cirka 10k indijcev + nekaj manijakov, ki mislijo da so spoznali bistvo zivljenja), nisem pa si mislil, da bo avtobus sel po najbolj stranskih poteh. Sli smo direkt cez puscavo, cesto je predstavljal cirka 4m pas asfalta, ki ga ocitno nikdar niso valjali… torej, luknjasta kolesarska steza… fajn… kdaj je zmanjkalo se asfalta, tako da smo se vsaj malo umirili od tresenja. Seveda je bil avtobus obicajen lokalni, tako da smo se ustavljali pri vsaki kravi in pobirali potnike…

Jodhpur… verjetno mesto , kjer se mi je Indija priljubila. Tukaj bom ostal kar 3 noci, kar je za dokaj kratko potovanje veliko. No ja, bo ze. Nad mestom je ogromna utrdba in palaca, s katere je viden super soncni zahod. In to vsak dan, saj zdej nekje do junija ni verjetnosti za kaksen dez… Dnevi so topli, noci pa so svinjsko hladne… tega si nikoli ne bi zamisljal v Indiji..

Stevilne hise so pobarvane modro (za nekaj res super fotk predlagam tale LINK), tako je s trdnjave tak pogled, kot da bi bilo mesto modro… Zanimivo se posebej ob soncnem zahodu, ki daje barvam se eno posebno toplino… Se najbolj zanimiv pa je promet. Ulice so ozke, za avtomobile ni prostora, ze dve riksi se komaj srecata. In ce kdo z avtom namerno ali nenamerno zapelje notri, naredi tak cestni zamasek, da se pesci stojijo… In potem se postavi na sredo se kaksna krava in se odloci, da je cas za dremez ali kosilo iz plasticne vrecke… noro.

Zivim (oziroma sva zivela skupaj z Radico, ki je danes odfrcotala v Delhi) v stari Haveli, torej neke vrste stari mescanski hisi, kjer so prebivali premoznejsi. Lepo, super vzdusje, dobra hrana in fantasticni pogledi!!! Yep, to je se ena novost… od danes naprej potujem sam Vsaj do prihoda v Delhi…

Sicer pa… jutri sem se tukaj, pa mogoce kaj napisem. V nedeljo me pa caka spet dan na avtobusu v Udaipur, mesto ki je zaslovelo po Jamesu Bondu… me prav zanima po kaksnih kozjih stezah bomo sli tokrat…

ps: komentar fotke… z Bogdanom obcudujeva lepote trdnjave v Jodhpurju… Bogdan je malo prej se celo nekaj preizkusal “tecaje” vrat in je hotel preveriti ali so res neprobojna…

Puskar… hindujsko sveto mesto, kjer je Brahma vrgel lotusov list in je nastalo jezero. Jezero obkroza mesto in ghati oz. kopalisca, kamor se verniki pridejo umiti in skopati…
V mestu je en kup templjev, vzdusje je zelo laid back, pa se prijetno toplo je… No ja, ker je to sveto mesto je tukaj tudi ogromno vernikov… In tudi ogromno belih vernikov, oz. vsaj tistih ki so se prisli sem zakajat in mislijo, da v neki drugi atmosferi. Ja, res vidis odbitke, ki so res khm… khm…

No, ja… enega redkih normalnih belih vernikov, ki nima nekega vzvisenega odnosa, sva z Radico tudi srecala… tip je iz Kanade, sem hodi ze 20 let in hkrat dela projekte za pomoc otrokom v Pushkarju. Seveda ni popolnoma odklopljen, ok, nima mobilca, ima pa internetni naslov, spletno stran in tudi zivi v dokaj normalnem hotelu… OK, njegova anglescina je indijska, ampak OK… eden redkih ljudi v Pushkarju, ki od naju ni hotel denarja. http://www.pushkar-care.com/

Ja, Pushkar zna biti zelo annoying, saj nekateri kvazi duhovniki prodajajo cvetje, ki naj se ga vrze v jezero.. in potem dobis pushkar passport (vrvico okoli zapestja)… 1000 rupies only… ja sure… Kot gorenc sem jim ustrezno upiram hehe… ni tezko… ampak mi je zelo zal, tipi ne zgledajo niti pod razno duhovniki…

No, se ta internet cafe je zelo hipijski saj vrtijo doorse in flower power muzko… ok… z izraelskim pridihom, saj je vecina gostov in sam lastnik izraelc… pa se trava je v zraku…

Jaimer… prvi stik z Rajastanom. Vlasta sla nazaj v Delhi. Z Radico sva sedaj sama, in imava cirka 5 do 6 ur casa do vlaka v Ajmer in naprej v Pushkar. Kaj torej poceti? Gremo v Amber palace (jantarna palaca?). Za foro se vzameva slona in se kot naj turista pustiva peljati gor. Ok, kmalu mi je bilo zal… pa ne denarja, ampak slona, ki je nesrecno sepal ter bil extra pocasen – predvidevam, da ni bil najbolj zdrav – ali pa je bil posteno zmatran… hmm… seveda baksis baksis obvezen od voznika na koncu… zal je pa zmanjkalo casa za sprehod do Jaigarh forta, nekaj km nad Amber palace…

Jaipur je pa… spet eno Indijsko mesto v razsulu… obkrozeno je z gorami in palacami Maharaj na vrhu… zelezniska postaja je kar OK in hitro najdeva vlak za naprej… na poti nazaj v Delhi se bom tukaj verjetno ustavil se za en dan, da si pogledam center…

Ajmer je samo 130km stran… vlak je zopet en “ekspres” in rabi 4 ure… Kaj zdej? Vzameva taksi al greva na bus? Mah, receva si, greva za spremembo na avtobus… Kot prvo je info v LP napacna. Avtobus za Pushkar ne ustavi 300m stran od zelezniske, ampak na avtobusni postaji 2km stran. In potem 20 minutna voznja v stilu Ko to tamo peva…. seveda je bil avtobus popolnoma poln… ok, je pa stalo vse skupaj samo 18 rupij…

Verjetno prakticno vsak popotnik po Indiji prej ali slej pride v Agro… Razlog? Taj Mahal…

Torej… mesto je, khm… malo neprijetno… Ne vem zakaj, ampak riksarji so bolj sitni kot drugje, prodajalci tudi, da ne govorim o umazanji… (ceprav vsaj ni Delhi smoga). Vendar je vredno obiska.

Zal se ob prihodu v Agro, skoraj ni videlo Taj Mahala… In ker sem dobil namig, da se splaca popoldne iti tja, smo sli torej najprej v Agra Fort. Agra Fort je velicastna trdnjava, kjer je maharaja lahko tudi uzival prekrasen pogled na reko in seveda Taj Mahal. Tokrat prvic dobim obcutek, da nismo edini tuji turisti v Indiji… Na podlagi te trdnjave so nekaj desetletij kasneje zgradili tudi Red Fort (Rdečo trdnjavo) v starem Delhiju…

Ok, reka… ne vem ce se zaradi umazanije temu sploh lahko rece reka. Tudi del Agre ob Taj Mahalu, kjer ni dovoljen avtomobilski promet, Taj Ganj, je normalno indijsko poln kaosa. Taj Mahal pa… najprej te pregledajo skoraj tako kot da gres na letalo. Seveda, ne pustijo hrane, nozev, cigaret ter mobitelov in kalkulatorjev (??!!!??). Mah, cudaki… Je pa oooogromno ljudi.

Ok. Taj Mahal… mislim, da je to res ena izmed stavb, ki so tocno take kot na slikah. Fantasticne. Res zanimivo je gledati ljudi iz vseh koncev Indije v barvitih oblacilih (in tistih nekaj malo tujcev) kako obcudujejo eno izmed svetovnih cudes in must see… Verjetno pa zna biti eno naj dozivetij videti Taj Mahal ob polni luni, ko se marmor sveti v noci… No, to bo pa drugic…

http://www.taj-mahal.net/