Archive

Archive for the ‘Azija’ Category

Starodavno mesto Lijiang

december 2nd, 2016 Comments off

Mesto Lijiang je polno zgodovine. Staro je več kot 800 let in eno najbolje ohranjenih starodavnih mest na Kitajskem. Sestavljata ga dva dela – staro mestno jedro, ki spada na Unescov seznam svetovne dediščine, in novi del. Zgodovina mesta je zanimiva in je povezana tudi z lokalno družino Mu, ki je vladala več kot 500 let. Samo ime Mu,oz. pismenka je tudi razlog, zakaj nikoli niso zgradili obzidja. Če se pisemki “Mu”, ki predstavlja guvernerja Lijianga, doda obzidje (oz. kvadrat) se dobi drugo pismenko “kun”, ki pa popolnoma spremeni pomen, saj pomeni obleganje, tako da naj bi to pomenilo, da bi guverner Mu in njegova družina bila vedno oblegana (v vojaškem smislu) kot podgana v luknji.

Domačini pravijo, da se mesto za svoj obstoj lahko zahvali vodi, voda pa obstaja zahvaljujoč mestu. V mestu je tako veliko elegantnih mostov in lepih, ozkih tlakovanih poti. To zgodovinsko območje poudarja harmonijo in enotnost med človekom in naravo. Vsaj knjige pravijo tako.

Sliši se prekrasno, kako je pa v resnici? Staro mesto je skoraj uničil katastrofalni potres pred 20 letimi in mesto so mukoma obnovili. Prebivalci so se iz starega dela večinoma umaknili iz mesta in ga prepustili turistom in trgovinam. Ker je konec glavne sezone (pa verjamem, da se je začelo že med glavno sezono – kitajci pač) so delavci razkopali praktično vse (!!!!) ulice v starem delu mesta. Odprti jarki, delavci (ki sicer delajo samo na par mestih) niso ravno spodbuda za obiskovalca. Strinjam se, da je treba določene stvari obnoviti, vendar zakaj morajo razkopati vse naenkrat mi ni jasno. Ampak to številni kitajskih turistov niti ne moti, saj je gužva ogromna.

Stari del mesta je namenjen turistom – zato je množica trgovin – mogoče par različnih, ampak več ali manj vse prodajajo isto blago, večinoma poceni kitajski plastik fantastik kič, nekaj prodajaln afriških (!!) bobnov, veliko hrane in podobno. Ampak ok, na kitajskem mene nič več ne preseneti.

Kaj torej videti če ti ni za šoping?
Staro mesto ima, kljub trenutnemu delovišču in gužvi, številne lepe ohranjene stavbe, zanimive mostove in majhne uličice. Pravzaprav se v mestu enostavno izgubiš, in še posebno ponoči se je zelo težko orientirati – razen glavnih ulic na splošno mesto ni osvetljeno. Zanimiva je tudi palača Mu, ki je lepo ohranjena in ima zgodovino povezano z začetkom mesta. Nad starim mestom se dviga tudi hrib s templjem od koder so lepi razgledi na mesto samo in bližnje gorovje.

Malo iz starega mesta ven je jezero črnega zmaja (Black dragon pool) in muzej, ki predstavlja zgodovino manjšine Naxi.

Mesto ima tudi popularno nočno življenje z ulico nočnih barov… nimam pojma kaj to dela v starem delu mesta, ampak ok… domačini očitno mislijo, da je to potrebno.

Čisto praktično – za vstop v mesto je treba kupiti vstopnico – potni list. Stane 80 rmb in je veljavna en mesec. To je treba pokazati vedno, ko se gre izven obzidanega dela, in ja, kitajci so striktni pri tem. Če se prenočišče nahaja znotraj obzidja, potem tega ni stalno treba kazati, ampak vendar… že če se gre na market ali do jezera črnega zmaja, je treba to potrdilo imeti zraven.

Yunnan – popotovanje v Lijiang in Shangri-La

december 1st, 2016 Comments off


Vsako leto konec novembra organizirajo Beijing hikersi izlet v Lijiang in Shangri-la v pokrajini Yunnan. Glavna sezona je sicer oktober, ampak takrat zna biti obilica (pretežno kitajskih) turistov res prevelika.Ja, to je destinacija, ki je mitsko prekrasna, samo mesto naj bi bil raj na zemlji. Sicer je trenutno daleč od tega, in to ime je predvsem zaradi rahlega zavajanja turistov, pa vendar…

Ampak iskanje raja ni bilo bistvo te poti. Obe mesti ležita na t.i. čajni trgovalni poti in sta bili pomembni postojanki že dolgo nazaj in zato polni zgodovine. Shangri-La leži že 3000m visoko, na meji s Tibetom in je seveda mesto prepleteno s tibetansko kulturo – tam je tudi eden največjih tibetanskih templjev izven Tibeta. V okolici obeh mest je stičišče različnih kultur in manjšin (npr. Naxi), vse to pa obkrožajo s snegom pokriti vrhovi.

Načrtovana pot je izgledala takole…
1. dan – Let v Lijiang. odkrivanje starega, obzidanega mesta Lijiang.
2. dan – Sprehod po Lijiang do Black Dragon Pool (Jezero črnega zmaja), obisk starih mest Baisha in Shuhe, vožnja v Shangri-La.

3. dan – Raziskovanje okolice Shangri-La, še posebno Songzhalin temple, odkrivanje mesta Shangri-La.

4. dan – krajši trek do temple nad Shangri-La, vožnja nazaj v Lijiang, vmes postanek na popularnem delu t.i. Tiger leaping gorge. 

5. dan – Jezero Lashi v bližini Lijianga (konji, kajaki,…), še zadnji obisk Lijianga in let nazaj v Peking.

Slišalo se je obetavno in precej stvari je bilo zgoščeno v pet dni. Vse skupaj se seveda da narediti tudi v lastni režiji – zagotovo ceneje, a skoraj tudi se potrebuje precej več časa in živcev. Super bi bilo skombinirati to pot še z Kunmingom, a to ne gre v tako malo dni. Še najmanjši problem je najti prenočišče v katerem izmed krajev, večji problem pa je uskladiti prevoz. Kdor potuje sam bi verjetno potreboval za isto pot par dni več, in verjetno kak postanek vmes več.

Povezave:
1. Starodavno mesto Lijiang
2. Tržnica v Lijiangu
3. Malo ven iz Lijianga – Baisha in Shuhe
4. Pot do Songzalina
5. Samostan Songzalin
6. Tiger leaping gorge

Dostop do Lijianga je za popotnika enostaven – ima letališče z dobrimi povezavami po celi Kitajski, povezani so tudi s hitro železnico s Kunmingom, največje mesto Yunnana povezuje tudi avtocesta in s tem relativno hitri avtobusi. Do Shangri-La je dostop že bolj zakompliciran, saj obstaja ena rahlo zavita cesta, sicer pa imajo tudi manjše letališče. Ampak (tako kot po celi Kitajski) gradijo avtocesto in hitro železnico, tako da bo kmalu minil tisti pravi čar potovanja s “chicken” avtobusi…

Plavati ali ne?

november 18th, 2016 Comments off

DCIM121GOPRO

Plavanje v Sino-Japanese Youth centre bazenu


Rekreacija je drag špas v Pekingu. Tudi plavanje, kljub temu da je na voljo obilica bazenov. To ni Pariz, kjer je bila enkratna vstopnica 3 EUR (še v meni domačih Radovljici in Kranju je več), treba je računati vsaj 10-15 EUR za enkratno vstopnico. Seveda je zelo odvisno od lokacije in tudi okolja, kjer se živi. Nekateri kompleksi imajo vključene fintese in bazene že v najemnino, v drugih je treba nekaj minimalno doplačati.

Zanimivo je tudi to, da nekateri bazeni zahtevajo potrdilo o znanju plavanja 🙂

Žal pa živim v kompleksu, kjer tega ni in je treba hoditi ven. Načeloma je v bližini samo en 50m bazen, fitnesi z bazeni in hoteli pa imajo maksimalno 25m bazene. Takoj sem se odrekel bazenom v hotelih, ki so nenormalno dragi (Kempinski, Westin), naboljši alternativi pa sta:

– Sino-Japanese Youth Center, swimming pool (21st century hotel swimming pool), 40 Liangmaqiao Lu, 亮马桥路40号.
To je edini 50m bazen, ki ga poznam v moji bližini in je modern in lepo vzdrževan. Vedno ko sem bil tam ni bilo veliko ljudi, pa tudi nekaj ljudi ni problem pri 50m bazenu. Tuši so skupni, vključena je tudi savna. V času olimpijskih iger je bil to trening center za plavanje, zraven je tudi fitness (nad bazenom – odprt pogled na bazen). Zato je to bazen kamor ljudje pridejo predvsem resno plavat in se ne namakat, ko je pogosto drugje v Pekingu) Enkratni vstop je 98 RMB (13,5 EUR), letna članarina pa je 4100 RMB (561 EUR). Da se kupiti tudi več kart, npr. 20 vstopov stane 1500 RMB, itd. Odprt je med 10 in 21 uro. Znanje angleščine je minimalno, oz. ga skoraj ni.
– Tera Wellness, No. 19, Dongfang Rd. East (v DRC)
Vstopnina je pravzaprav članarina za fitness, bazen in različne aktivnosti. Načeloma je to fajn, glavni problem je v temu, da nimajo enkratnih vstopnin (pa tudi če bi jih imeli bi bile verjetno zelo drage) – letna članarina stane po “ceniku” (predvidevam, da za laowaije – tujce) – kar 9900 rmb. (1355 EUR!!!!!!). Seveda se da pogajati in ustrezno znižati ceno – tudi za skoraj 50%, predvidevam, da je za kitajce (ki so v povprečju verjetno bolj premožni kot tujci, ki obiskujejo ta fitness) nižja. Bazen je 25m, zraven je tudi otroški bazen. Je čist, zraven je tudi savna. Zanimivo je tudi, da te v omarici čaka čista brisača in natikači. Fitness je kar OK, vsaj pri elektronskih naprav se je treba malo loviti s kitajščino. Nekateri trenerji še celo govorijo angleško, ampak ok… vedno se najde nekdo vsaj z osnovnim znanjem. Odprt je med 7 in 22 uro.

Odločil sem se za slednjo varianto, ker mi je bližje, je bolj urejen in se je dalo zdilati za ceno.

Tržnica Sanyuanli v Pekingu

november 13th, 2016 Comments off

MatevzH-peking_market_nov16-6056
Nakupovanje hrane je v Pekingu nekaj posebnega. Kar je mogoče v Sloveniji (ali Evropi) samoumevno, je na Kitajskem zelo težko dobiti v običajnih trgovinah. Prodajaln sadja in zelenjave je povsod dovolj, vendar te prodajajo zelo omejeno število produktov – fokusirane so seveda na kitajskega potrošnika, ki ima seveda drugačen okus kot zahodnjaki.

Tržnica Sanyuanli je tržnica, kjer je možno dobiti za Kitajsko bolj “eksotične” sestavine oz. tisto kar v običajnih trgovinah ne moremo kupiti (roko na srce, včasih je že problem z nakupom testenin) in je zato priljubljena tudi med tujci. Večina tujcev sicer hrano kupuje v trgovinah, ki so namenjene tujcem in imajo zahodno hrano, ampak ta tržnica je nekaj posebnega. Tukaj se lahko dobi eksotično sadje, zelenjava, najdejo se tudi začimbe (npr. sveža bazilika). Poleg tega mesarji ponujajo več vrst mesa, ki ga na željo stranke razkosajo ali kako drugače pripravijo, na voljo so tudi najrazličnejše sveže (in tudi žive) ribe in morski sadeži. Prodajajo tudi različne sire (tudi sveže) in druge sestavine.

Takole… kaj kupiti tukaj? Načeloma se sem ne pride kupit sadja (razen če se potrebuje kaj res eksotičnega), saj so cene visoke in je bolj ugodno kupiti pri sadjarju izven tržnice. Je pa fajn če se rabi zelenjava ali meso. Glavni problem je tukaj v tem, da nikjer ni cen, tako da vnaprej ne veš koliko kaj stane. Prodajalci pa v veliki večini ne govorijo tujih jezikov…

Sončno jesensko popoldne v Pekingu

november 3rd, 2016 Comments off

matevzh-bjcesta-7191Jesenske barve, sonce, kaj bi želeli več… edini problem je v tem, da je PM2.5 preko 250 miligramov na m3, kar pomeni praktično 10x večja onesnaženost od dovoljene… ah…