Photo MH

Zadnji dan v Bangkoku. Pravzaprav zadnja dva dneva, saj je bus prisel ze v nedeljo ob 6h zjutraj. Sej je bil OK, ampak sem nekoliko izven tajskega standarda tudi po VIP merah

No… kot prvo, da ne bo pomote… Fotka ni iz Bangkoka ampak iz “krizarjenja” po Tonle Sap v Kambodzi, in ker mi je vsec sem jo pac moral nekam dati Za konec..

Bangkok je zanimiv. Lahko se sprehajas ure in ure in vedno vidis kaj novega. Samo ven je treba iz backpackerskega zavetisca, oz. Khaosan road, ki je podobna tistemu v Phnom Penhu, samo malo manj dodgy… Zato pa tajke v minicah vabijo v precej lokalov, in predvidevam da se brez problema tudi tu dobi druge usluge in ne samo masazo (ok, sex turizma je na Tajskem ogromno, in tudi ce si slep mu tezko ubezis – samo o tem kdaj drugic)… Sej ulica je OK, samo se ti zmesa, ce vsaj malo ne pokukas ven…

Vceraj sem obiskal tudi shopping district Bangkoka (ja vem, bozicno nakupovanje). Za kontrast, najprej poulicni market v Chinatownu, kjer je body contact nujno potreben, saj se je treba riniti skozi mnozico ljudi. Potem pa se supermarket v Siam okrozju, kjer dela klima 100 na uro (pravzaprav je tam supermarket ob supermarketu – in to vec kilometrov – imam obcutek da se ljudje hodijo predvsem hladit in druzit, podobno kot Braziliji). Da ne govorim o tuktuk voznji nazaj na mojo backpackersko ulico… kljub temu da smo imeli tri kolesa, smo kar nekaj casa preziveli na dveh… nooorci…

Sem pa danes zakljucil dan na najlepsi mozni nacin… soncni zahod ob reki, na bangkoski univerzi (ne vem, mogoce je to znamenje, da moram dokoncat magisterij)… zdej pa bo treba pocasi zapravit se preostale bahte (kar niti ne bo tezko), spakirat se zadnjo kramo v ze tako pretezak nahrbtnik in odrinit na letalisce…

Torej… bilo je lepo. Vendar se je treba vrniti v realnost… ali pac ne???

Bangkok, nasvidenje do naslednjic… Ma, kaj… Azija, se se bomo videli

Samo se par fotk iz trekinga… Splavarjenje, en slon, hot springs ter za konec se (pre)mlada dolgovratka…

Tako… tridnevni treking je za mano.

Prvi dan je bil… khm… skoraj nocna mora… Turistov za umret, to kar smo pa delali pa ravno za tajsko… snake show, kjer sem po prvi predstavi in mucenju kobre raje odsel ven in prisel nazaj kasneje, potem pa se slonji show, kjer so sloni delali vse mogoce za njih nenaravno… od igranja nogometa do slikanja… ceprav, se kdo naj mi rece, da bo slon narisal prav profil slona, ce mu njegov vodnik ne bo pomagal… ja, mogoce so sloni res inteligentni, ne verjamem pa da so tudi tako kulturno izobrazeni… manjkal je samo se kaksen opicji ali pa pasji show…

Potem pa… treking sli smo z asfaltiranih cest. Bili smo v vec terencih (suzuki samurai) in zacelo se je tako, da je cesta postajala vedno bolj strma , potem pa pride lokalni vodic… ki svetuje, da prestavimo v 4WL (avtomobile smo za spremembo vozili turisti, to pa lahko nekako enacim z varcevanjem agencije na “uradnih” voznikih – no, in ko so koncno prisli uradni vozniki, turisti vec nismo hoteli izpustiti volana iz rok)… kar pomeni, pogon na 4 kolesa z reduktorjem… in zacela se je ZURKA!!!! Noro, ampak tezko opisem kaj ti navidez terenci zmorejo… prav vsi terenci so bili do konca razstelani, razmajani in se kaj… volani so imeli luft, amortizerji uniceni, vse je skripalo… najprej je bilo nekaj zbetoniranih vzponov (in to bolj strmih in daljsih kot pri nas na Kredo), potem pa se isto po makadamu… gor in dol, luknja ob luknji… vglavnem, cesta ni zasluzila ime makadam. Ce bi padal dez, oziroma ob manjsem nalivu bi bila pot popolnoma neprevozna in predvidevam, da so v dezevni dobi te vasice vec ali manj dosegljive samo pes… Da ne govorim o tem, da je ena izmed voznic (lokalka, da ne bo pomote in zamer) zapeljala s ceste v jarek… in takrat je bila ze posteno tema… in po taki cesti v temi je kar strasljivo voziti… pa ceprav se gre samo 5kmh. Spanje spet v eni vasici – v stari osnovni soli, kjer nas je zopet pricakal za nekaj metrov beton (in neverjetno, lezeci policaj – kdo zaboga bo pa tukaj hitro gonil!!!!!). Je pa tukaj po pravici povedano kar mrzlo, saj smo na visini preko 1000m in kar dalec na severu… pa se jutro je bilo zelo vlazno…

Drugi dan se je zurka nadaljevala skoraj do popoldneva… ja, po koncu tele poti sem bil dodobra pretresen in premesan… Sledilo je splavarjenje, ki je bilo kar dolgocasno in ne ravno zelo zanimivo… Potem pa se je jahanje slonov, ki je bilo podobno neudobno kot v Indiji… Smo pa jahali skozi fantasticno pokrajino, sloni pa so ob poti posmukali in pozrli vse kar je prislo pod njihove rilce… Ceprav, po pravici povedano… vodici so kar slabo delali s sloni in jih veckrat posteno udarili, in takrat me je malo prijelo da bi podobno naredil z vodicem… no ok, se ena hladna in vlazna noc ob potoku v vasi, kjer smo jahali slone.

Zadnji dan naj bi bil spet bolj umirjen, brez vecjega off roada… Videli smo ene par etnicnih skupin, ki zivijo tam okoli (npr. ljudstvo, kjer imajo zenske okoli vratu obroce – dolgovratke), in vsi so tako skomercializirani, da jih pravzaprav vidis samo za pulti spominkov… pa se to jih vecina ni njihovih, ampak narejenih bog vedi kje… No, zadnje dejanje je bilo kopanje v vrocem izviru, kar se je kar prileglo po skoraj skoraj treh dneh brez vode…

Sedaj pa… cakam na bus za bangkok... mogoce bo tokratni kaj boljsi…

Nocni bus do Chiang Maia oz. takozvani VIP bus. Kao. Prej razpadajoca skripa, ki vozi enkrat hitro, drugic pocasi, kjer vse skriplje in kjer klima dela na -20C (v pozitivo mu stejem samo, da iz klime ne tece voda, tako da ni treba v narocju drzati lavorja – ja, take stvari se tudi dogajajo – konkretno v Kambodzi). Mislim, hladno za pop*****. Po moje tako hladno ni trenutno v Sloveniji… Dobro da sem podobne stvari predvidel ze prej in sem se dobro oblekel…

Chiang Mai je vec ali manj prijetno mestece. Danes sem prisel sem ze ob 6 zjutraj in kljub pomanjkanju spanja sem ze kmalu pohajkoval okoli… Da ne govorim o tem, da sem ob 11h zacel s kuharsko solo… sej je bilo fajn, okusno, samo kaj ko tega doma ne bom moral ponoviti… kot prvo ni vseh sestavin, kot drugo pa… pomanjkanje znanja… pravijo da vaja dela mojstra… bomo ze videli, najprej moram kdaj riz skuhat ne da bi se zasmodil Aja, jem pa “spring rolls”, verjetno najboljsa stvar pa je bil danes zeleni curry s piscancem… sem dobil zraven tudi kuharsko knjigo, samo mislim, da mi vecino jedi ne bo uspelo ponoviti

Jutri se po vsej verjetnosti pricne tridnevni treking. Malo bolj turisticna varianta, saj nas bodo vec ali manj okoli prevazali z dzipi (spet, kao dzipi Suzuki Samuraji), malo se bo jahalo slone, malo se bo splavarilo in eno noc prespalo nekje na prostem pri domacinih. Je pa v okolici precej plemen, tako da bo znalo biti zelo zanimivo. Bomo videli, sicer je pa danes ponoci trznica v Chiang Maiu, in menda predstavniki teh plemen tudi tu prodajajo svoje izdelke… (predvidevam, da gre za dokaj turisticno zadevo). Let’s be surprised…

Slo je na hitro. Skozi Bangkok s krajsim postankom v Chiang Mai. Bangkok me je resnicno presentil in mi je kot mesto zelo vsec, edino skoda, da verjetno ne bom moral biti dlje tam. Ce bi imel se kak ekstra dan dopusta, bi si naslednji teden kar podaljsal bivanje tukaj… Casa za ogled bo vec ko se vrnem nazaj cez nekaj dni…

Vseeno, najvecji lezeci buda mi ni usel, isto tigri pri menihih… Tako zdolgocasenih mack se nisem videl v zivljenju… verjetno so jih ravno pred navalom turistov dobro nahranili… Se levi v Masai Mari so bili bolj zivahni…