Archive

Archive for the ‘Azija’ Category

V iskanju bude… in v cakanju na treking

julij 10th, 2007 Comments off
Danes je bil v nacrtu izlet po dolini Inda navzdol… proti Kargilu in Srinagarju. Glavni cilj je bil izlet do samostana Alchi. To je edini preostali samostan iz časov druge širitve budizma v 11.stoletju. In zakaj je ravno ta samostan prezivel? Enostavno… je v eni dolini, ob neprehodnem kanjonu Inda, dalec od trgovskih poti… tako, da so ocitno vsi osvajalci pozabili nanj… Na zunaj ni nekaj posebnega, je pa notranjost zanimiva. Imas sicer obcutek, da menihi samo pobirajo denar, ker pravzprav ne vedo nic pametnega o zgodovini ali o samih detajlih samostana… no, naj jim bo, tukaj sedijo ze skoraj 10 stoletij in se rahlo dolgocasijo
Samostan je oddaljen cirka 50km stran od Leha. Seveda v teh razmerah to ne pomeni pol urice voznje, se posebno ce je potovalna hitrost med 20 in 30km na uro… Cesta je ponekod izjemno speljana (npr. nad sotocjem rek Ind in Zanskar), drugje je siroka dvopasovnica, ki potem preide v luknjasto makadamsko cesto… no, zanimivo… in rahlo prasno in utrujajoce… se dobro, da gremo pes proti Manaliju, saj bi bilo dva dni na taki cesti zelo naporno. Potem pa se… tovornjaki, pa turisti na enfildih (legendarni indijski motorji) in mera je popolna..

Za konec postanka v Lehu pa se… tukaj bi (kot vedno heheeh) lahko ostal se par dni… neturistnicni del mesta in market sta zanimiva, hrana dobra (in imas na izbiro poleg indijske tudi tibetansko in kasmirsko – da izraelske in italijanske niti ne omenjam). Pogledi kot vedno fantasticni. Glede visinske bolezni moram potrkat na les, ker me trenutno nic ne matra, tako da tudi fajn… ziveti na 3500m je kar fajn :)

No, jutri pa na treking… aklimatizirani vec ali manj smo… glavne stvari so nabavljene, hrana bo vegetarijanska, za nas 8 pa bo skrbelo se vsaj enkrat toliko oseb in 15 konjev… ha… no, ni ravno self sustainable, pa vseeno… bomo jutri videli za nadaljnih 7 dni zadnje naselje… :) seveda interneta ne bo vec… mobitel pa itak ze nima signala odkar smo pristali (menda je ena vojaska fora). Aja… fotk ni sploh, saj nisem se nasel racunalnika, kjer bi lahko pomanjsal fotke… poleg tega, pa bi verjetno takoj zafilal linije celotnemu Lehu, ker tukaj dela vse RESNICNO posasi… no, sej smo res bogu za hrbtom…edini preostali samostan iz časov druge širitve budizma v 11.stoletju. In zakaj je ravno ta samostan prezivel? Enostavno… je v eni dolini, ob neprehodnem kanjonu Inda, dalec od trgovskih poti… tako, da so ocitno vsi osvajalci pozabili nanj… Na zunaj ni nekaj posebnega, je pa notranjost zanimiva. Imas sicer obcutek, da menihi samo pobirajo denar, ker pravzprav ne vedo nic pametnega o zgodovini ali o samih detajlih samostana… no, naj jim bo, tukaj sedijo ze skoraj 10 stoletij in se rahlo dolgocasijo :)

Tags:

Novo jutro, nov dan… in prekrasno vreme v Lehu

julij 9th, 2007 Comments off

Tako. Vcerajsni dan je bil kar malo zalosten. Oblacno, dezevno, mrzlo. Danes popolno nasprotje. Sej po eni strani je bilo prav, treba se je bilo aklimatizirati na visino. In prvi dan je najboljse pocivanje in spanje!!! :) )

No, danasnji dan je pa druga zgodba. Modro nebo, soncek… vidijo se vsi sosednji hribi. Noro, sesttisocaki so na dosegu roke!!! Zato, danes je bilo treba narediti par lahkih vzponov. Prvi je bil vzpon do bliznje Shanti Stupe. Stupa sicer ni nekaj zgodovinskega (zgradili so jo japonci leta 89, kot ‘verigo mirovnih pagod’ po celem svetu, je pa od tam lep razgled… in kar oster vzpon :)

Popoldne pa se vzpon do Palace Leh, ki lezi tocno nad Lehom. Pravzparav je to miniaturna verzija palace v Lhasi, bila pa je zgrajena enkrat v sredini 16 stoletja. Pravzprav sedaj nihce ven ne zivi notri, ker je kar v slabem stanju, kraljeva druzina pa zivi v palaci v nekaj kilometrov oddaljenem Stoku. Sicer pa, ne pravijo zaman Ladaku mali Tibet…

Kar je bilo pa bolj zanimivo (in kot aklimatizacija se malo visje) pa je bil bil vzpon na bliznjo Tsemo Gompe. Prekrasni pogledi na vse strani (pravzprav je to utrdba in tempelj cirka 200 visinskih metrov nad Lehom) in se posebno na juzno stran… proti Zanskarskem gorovju…

Vglavnem… danes nic pretresljivega razen prekrasnih razgledov na vse strani… jutri pa po samostanih v dolini Inda… mogoce me pa kje se vzamejo za njihovega :) ))

Tags:

Aklimatizacija v Lehu

julij 8th, 2007 Comments off

Se eno zgodnje vstajanje… ob 2:45 :) Letalo v Leh je ob 5:20, do takrat je pa treba priti do letalisca, se cekirati in podobno… Tale domestic terminal v Delhiju je ena prava avtobusna postaja… in rules are ment to be broken :) Npr. pise, da se ne sme jemati tekocin… ok, pa je nisem dal v mali rukzak, jo bom nesel v roki in kar bo bo… in noben ni nic rekel… Da ne govorim, da ti s kredo (!!?!) ob cekiranju s kredo napisejo na rukzak kam ga je treba poslati :) In da moras eno uro pred letom iti ven iz terminala identificirat tvoj rukzak :) Zabavno… no, vsaj ves da bo prtljaga prisla s tabo…

Let v Leh je bil kratek… mogoce uro in pol… zal se je nekaj zgodilo kar nisem hotel… oblaki… nebo se je zaprlo… tako zal ni bilo nic od fantasticnih pogledov,ko smo leteli cez Himalajo… Pristanek je bil… tudi zanimiv… ene par ostrih ovinkov in ze smo v dolini Inda… ja.. morjo obvladat, okoli Leha so vrhovi visoki grebeni visoki vsaj 5000 metrov.

Zal nas je slabo vreme kar spremljalo… ko smo pristajali, so se se videli sesttisocaki naokoli, kaksno uro po pristanku pa se je ulilo… eh, ne bi verjel, ce ne bi pristali v puscavi… ja, v Ladaku ni dreves, razen tam kjer zemljo namakajo… Ocitno deluje tole globalno segrevanje tudi tukaj in prinasa padavine, ki jih obicajno nikdar ni bilo… Aja, je pa ena velika razlika z Delhijem. In to ni visina… je temperatura… in cez dan ni sla nad 19C, tako da je bilo kar prijetno… Ok, tudi ni bilo sonca, pa vendar… Dejansko pa mesto resnicno zivi samo od junija do septembra vsako leto, saj je drugace nemogoce razen z letalom priti sem. (na katero koli stran gres, bodisi proti Srinagarju, bodisi proti Manaliju, imas cestne prelaze nad 5000 metrov, ki so zelo hitro zasnezeni). Ja, poletja so tukaj zelo kratka…

Danes je dal aklimatizacije in tezkega pocivanja (beri spanja), zato tudi nisem kaj prevec hodil po okoliskih templjih (ki so vsi par sto visinskih metrov nad mestom). Turistov je kar veliko za tako odrocno mesto. Se vidi, da je to izhodisce za trekinge in vzpone nad bliznje sesttisocake (ja, tudi dva sedemtisocaka sta dokaj blizu, ceprav geografsko lezita ze v Kasmirju). Dobis pa tukaj skoraj vse kar isces… od alpinisticne opreme (ceprav, razne budne Mammut in North Pole so mi sumljivo ‘kitajskega izvora’, do spominkov iz Tibeta… Ljudje so tukaj seveda popolnoma drugacni kot pa Indijci, in imajo vec skupnega s Tibetanci kot pa z Indijci… poleg tega je tukaj tudi ogromno beguncev iz Tibeta…

Se to… vceraj sem preventivno vzel Diamox, torej tableto, ki naj bi nekoliko blazila ucinke visinske bolezni (pac, pristajamo na 3500 metrih). Ma, ne vem… ocitno deluje… ker se pocutim odlicno, samo problem je, ker je to zdravilo diuretik, tako da je treba vsako uro na WC… mislim, da ga ne bom dolgo jemal :) ))

No, da ne bom vec bluzil naprej. Itak nimam kej pametnega za napisat. In predno spet zmanjka elektrike :) Pa se fotk nisem mogel uploadati… GSM pa itak ne dela in ni signala.. maila tudi nisem nic bral tako da… mam malo odklopa od zunanjega sveta… :) ))) Itak bom pa sedaj v Lehu se tri noci, tako da…


Tags:

Delhi aka Welcome to the jungle

julij 7th, 2007 Comments off

Da nadaljujem tam kjer sem zadnjic koncal… Spal sem bolj malo, in ze je bilo treba zjutraj vstati… Voznja na letalisce nic posebnega, pravzaprav kar je bilo najbolj razburljivo, je bilo iskanje knjige za branje trekingu… Imel sem fiksno idejo kaj bi bral (ker sem seveda knjigo, ki sem si jo pripravil doma, doma tudi pozabil) knjigarna na letaliscu zalozena samo s sundom…Torej, na koncu je pristal v moji torbi roman o obsesiji ‘The Zahir’ od Paola Coelhota in potem se eno knjigo z naslovom ‘The seven year icth’. Kaj pa vem, nekako blizu mi je tole… Sicer pa, ocitno sem bil res obupan, da sedaj govorim o knjigah :)

No, let v Amman… Hrana dobra, stevarda bi pa enkrat brcnil v rit zaradi prijaznosti. Zal sta oba leta nekoliko kratka in komaj zaspis te ze zbudijo zaradi pristanka. Tako je tudi drugi let iz Ammana v Delhi trajal samo 5 ur. In potem pilot naznani… dragi potniki, pristajamo na letaliscu Indira Gandhi, trenutna temperatura je 32C. Caki mal, ura je 5:30 v zjutraj in 32C??????

Yep, Delhi… hot and humid… welcome to the jungle… Pristali smo na zelo poseben dan… 777… menda je v Indiji norija! Porok na ta zelo simbolicen dan, torej 7 julij, 07… In ze voznja do Karol Bagha. Indija spet taka kot se jo spomnim izpred leta in pol… rikse levo in desno, obcasno kaksna krava… isto… samo malo bolj toplo :)

In potem kosilo… njam… nekaj kar sem cakal ze kar precej casa… Paneer tikka masala… ok, zdej sem imel v dveh dneh ze kar overdose indijske hrane :) Se dobro, da sem si na letaliscu v Evropi privoscil eno ornk pizzo…

Popoldne pa malo po Delhiju… se enkrat v Jamo Masjid (takrat ko sem zadnjic bil sem bil precej slabe volje zaradi fotoaparata), potem pa se v Rdeco palaco (Red fort). Po pravici povedano, je tista v Agri precej lepsa. Vsaj lepse poglede ima. Vglavnem nic zelo razburljivega. Ko bom spet v Delhiju bom imel se dva dni casa za taksne in drugacne zadeve, ogledovanje in pohajanje…

Tags:

Before departure…

julij 5th, 2007 Comments off

So… in 5 hours I have to wake up :( Packing took much longer than expected…

2 hours ago i still had a huge mess on my floor… So, for the next time I have to remember… I have to START packing earlier, not late in the evening before departure…

I just wonder what have I forgotten… hopefully nothing important…

Anyway, in 24 hours i’ll be veeery close to Delhi… oh, well… another day sleeping around airports… :) ))

So, next time… hopefully from Delhi or Leh… :) )


Tags: