Želežniška postaja z direktnimi povezavami od Napolija na jugu, Minhna in naprej na severu do Pariza na zahodu. Samo na vzhod ni nobene pametne povezave. Vsaj do Slovenije ne.
Tako kot mesto Mestre, tudi želežniška postaja ni nek romantičen plac. No, če že ravno moram iti tja… Proti Sloveniji so pa najbližje povezave do Trsta ali Gorice (skoraj na vsako uro), oz. Trbiža (precej redkeje)
Zadnje leto sem pogosto letel na letališče CDG v Parizu, zato delim z vami par opažanj, nasvetov in izkušenj (doživel sem vsega čuda, od neviht, snežnega meteža, krajših in daljših zamud, okvar letala, pristal namesto v LJ v Benetkah in odpovedi – ter nočitve na letališču). Vse skupaj je stanje iz decembra 2011. Pri tem je treba upoštevati, da se lahko spremenijo cene, vozni redi, itd itd…
Vir: http://www.panoramio.com/photo/11012773
TERMINALI
Letališče ima 3 terminale, vse skupaj pa je ogromno.
Terminal 1 – namenjen je tako evropskim kot medcelinskim letom, predvsem pa družbam Star Alliance (Lufthansa, etc.). Od tam letita tudi Qatar Airways in Singapore Airlines. Adria je včasih tudi pristajala na tem terminalu.
Terminal 2 – sestavlja ga več terminalov; od 2A do 2G. Na eni strani so terminali 2A, 2C in 2E, na drugi pa 2B, 2D in 2F.
2A je namenjen predvsem letalom One World (British Airways, American Airlines, Iberia,..), 2B Easyjet (in nekaterim družbam iz ex-sovjetske zveze), 2C Emirates in manjšim družbam, 2D letom po Evropi (Air France, SAS, Austrian), terminala 2E in 2F sta namenjena predvsem letalom SkyTeama (Air France in partnerji, 2F je tudi terminal KLM), 2G pa samo Air France (preko družb Regional in Brit Air, ki pokrivata manjše kraje po Franciji in Evropi). Terminal 2E je sestavljen iz dveh “stavb”, s tem da največji A380 pristajajo na najnovejšem delu (imenovanem tudi Galerie Parisienne), pri izhodnih vratih med 51 in 76.
Terminal 3 – namenjen predvsem čarterjem in nekaterim nizkocenovnikom
Vir: http://http://www.aeroportsdeparis.fr/
KAKO MED TERMINALI
Med terminali 1, 2 in 3 vozijo brezplačni avtobusi.Busi gredo približno takole po postajah 1-3-2A-2C-2E-2F-železniška postaja-2D-2B-3-1. Po terminalu 2 (razen na 2G) se tudi da hoditi, so pa razdalje velike. Med 2E-2C in 2F-2D so tekoči trakovi. Prehoda med različnimi stranmi terminala 2 je preko železniške postaje ali avtobusne postaje AirFrance med 2E in 2F.
Na terminal 2G vozi poseben avtobusom, ki vozi na liniji 2G-2F-železniška postaja-2D-(2C)-2E-2G. Načeloma se rabi med 2G in 2F (oz. 2E in 2G) okoli 10 minut. Vozi vsakih 15 minut.
Za transfer med 2G in 2E obstaja poseben shuttle bus, tako da ni potrebno iti še enkrat skozi pregled prtljage. Čaka se nanj do 15 minut, traja pa vožnja tudi približno 10 minut.
Pomoč za prehode med terminali.
CHECK-IN IN DRUGO
Na večini terminalov so avtomati, s pomočjo katerih se opravi check-in. Avtomatov je veliko, tako da ni gužve. Prtljago se odda pri zato namenjenih check-in okencih.
Hrana – večina terminalov ima vsaj najbolj običajne restavracije, ki nudijo od sendvičev pa do bolj zapletenih jedi. Pred terminali (torej še predno nas pregledajo) je več “pekarn” Paul (npr. 2G, železniška,…), kjer so sendviči cenovno bolj ugodni kot pa znotraj terminalov. Med 2B in 2D je med drugim tudi McDonalds.
Internet – skoraj vsak terminal ima računalnike za dostop do interneta (plačljivo) ter plačljiv dostop do interneta. Kljub temu obstaja tudi brezplačen brezžični internet za 15 minut (vsaj na 2G in 2B, na 2E se mi ni uspelo logirati). Kako? Logiranje na prosti internet (mislim, da je wireless airport oz. nekaj podobno), ob zagonu brskalnika odpre spletno stran letališča, in tam nekje na dnu je opcija brezplačnega interneta za 15 minut. Žal deluje samo 15 minut, potem je pa treba plačati… (mislim, da okoli 2 EUR za pol ure).
Zabava – vsak terminal ima vsaj nekaj PS3jev z demo igricami . Na terminalu 2G sta tudi dva ps3 simulatorja vožnje (sem se enkrat čisto spozabil ob tem in skoraj zamudil boarding – tako da pozor – ker vsaj na 2G NE kličejo kdaj in kje je boarding, ampak samo objavijo na ekranih – seveda, za last call pa te pokličejo). Na 2E pa je posebna soba z ogromnimi LCD TV in slušalkami za ogled filmov.
Sprostitev – na več terminalih nudijo masaže (npr. 2G in 2E), drugače je pa kar nekaj udobnih ležanikov v primeru dolgega čakanja. Na večini običajnih klopi pa se je nemogoče “raztegniti” in zaspati, saj so med sedeži naslonjala za roke 
Business lounges žal nisem sprobal.Načeloma je pa najboljši razgled (na pisto) iz terminala 2E (čisto na koncu)
Šoping – najboljši (vsaj izbira, ne cene) šoping je v 2E/2F. Na 2G je samo par trgovinic.
SPANJE NA LETALIŠČU
Če obtičite na letališču CDG par nasvetov. Letališče je odprto 24 ur na dan. Kar pa ne velja za terminal 2G, ki ga zaprejo vsak večer okoli 23h in odprejo ob 5h. Odprti pa so drugi terminali. Zdej, spanje po pravici povedano ni najbolj prijetno, saj si ga morebitni popotnik deli tudi s številnimi klošarji (ja, teh je precej na letališču). Kar sem opazil je to, da klošarjev ni bilo znotraj terminalov 2E in 2F. Druga možnost za zgodnji jutranji odhod je spanje v enem izmed hotelov na letališču… cene pa so od 50 EUR navzgor (npr. kak Formula 1, B&B itd). Ob odpovedi leta (npr. čez noč) pa te vsaj Air France prestavi v enega izmed hotelov na letališču, tako da ni treba spati na terminalu. Tako sem noč preživel v B&B Roissy CDG (ponavadi dobiš ta rang hotela brez kakšnih frequent flyer kartic). No ja… do tja gre brezplačni avtobus, ki pa traja. Hotel je… hmmm… čist kot pač je čist (rjuha je imela ene čudne madeže), kot neke vrste hostel… bolje kot spati na terminalu. V nočitev je bil tudi vključen zajtrk.
Ko pa smo enkrat čekirani in se napotimo proti izhodnim vratom, je spanje zopet precej bolj varno in na nekaterih mestih tudi udobno. Žal ima večina klopi naslonjala med sedeži, tako da je treba najti klopi, ki tega nimajo (teh je par, ne pa veliko) oz. za počitek oz. spanje namenjene posebne sedeže – ki pa se zelo hitro napolnijo. Kot sem že omenil, ni možno prenočiti na terminalu 2G. Niti pri check-inu, niti zgoraj pri vratih.
LET V PARIZ
Trenutno letita iz Ljubljane Air France in Easyjet. Cenovno najbolj ugoden je Easyjet, ki leti v tor, čet in sob. Sredi dneva, in relativno neugodno če želiš tja samo za vikend. Cene so nizke, in povratna zelo redko preseže povratna 150 EUR (najnižje pa so od ene 15 EUR navzgor v eno smer). Žal so govorice, da bo EasyJet pomladi ukinil to linijo do Ljubljane Air France je precej dražji, ima pa vsak dan dva leta (zjutraj in popoldne iz LJ, opoldne in zvečer iz Pariza. Cene se začnejo pri nekje 150 EUR (če je vmes vikend in povratna karta), razen poleti, ko so dražje. Vsake toliko časa so akcije (ponavadi je ta akcija v septembru ali oktobru, za karte od novembra do marca), ko je povratna karta 99 EUR. Poleti so najnižje cene okoli 180-190 EUR. Adria je z novembrom prenehala leteti v Pariz, cenovno pa nikdar ni bila ravno ugodna in je bila najnižja cena par deset evrov višja kot AF (storitev pa ista – torej prigrizek in pijača, razen da sta bili v Adrijinem malem letalu dve stevardesi, na AF pa samo ena). Običajno pa za datume ko sem letel krepko nad 100 EUR dražja…
V PARIZ IN NAZAJ
Tri možnosti:
TAXI – vsaj 50 EUR do mesta, vožnja med 30 in 45 minut (odvisno od prometa!)
BUS – Roissy Bus do Opere – vozi vsakih 15 minut, ustavi se na skoraj vseh terminalih (razen 2G in železniške postaje). Cena (ena smer) 10 EUR, vožnja vsaj 60 minut (odvisno od prometa). Karto se lahko kupi ali na avtobusu ali na avtomatu (so samo pri nekaterih terminalih)
- Air France bus (tri destinacije; Etoile (Slavolok zmage) 15 EUR, Montparnasse 16,5 EUR in Pariz Orly letališče (19 EUR). “Glavna postaja” je med terminaloma 2E in 2F, potem se pa ustavi še na 2D, 2B in 1 (v obratni smeri pa na 2A in 2C). Karta se kupi na avtobusu, nižja cena za povratno. Če se kupi vnaprej (po internetu) je 10% popusta. Trajanje vožnje odvisno od destinacije (od 60 minut navzgor)
- liniji 350 in 351 do Paris Nation in Gare de l’est (5,7 EUR, oz. 3x karta za metro). Vsakih 20-30 minut, vožnja vsaj 60 minut (odvisno od prometa).
Vlak – linija RER B. vozi vsakih 10-15 minut, cena 9,1 EUR. Lahko se gre na katerokoli destinacijo proti Parizu. Do Gare du Nord približno 30-35 minut. Trajanje ni odvisno od prometa, ampak od štrajkov in možnih popravil ali nesreč. Z isto vozovnico je možno brezplačno presesti naprej na metro! To je najhitrejša, pa tudi najmanj varna varianta (ni pa nevarna, da bi odsvetoval). Od Gare du Nord naprej zna biti zelo veliko ljudi, tako da je malo treba paziti na osebno prtljago. Karta se kupi ali na mašini (ki sprejema samo kartice in kovance), ali pa na okencu (kartice in gotovina), kjer pa so ponavadi dolge vrste. Karto je potrebno HRANITI do izhoda, saj se le s karto odprejo vrata iz RER postaje. Na letališču sta dve postaji, za terminal 1 in terminal 2.
KAKO DO PARIZ-ORLY LETALIŠČA
Drugo največje letališče v Parizu se nahaja na jugu. Do tam je možno z Air France avtobusom (19 EUR), vožnja pa je zelo odvisna od prometa in lahko celoten transfer traja tudi precej več kot eno uro. Druga možnost (cenovno približno isto, ker je treba kupiti tudi karto za OrlyVal) je vlak. RER B linija do postaje Anthony (vsi vlaki RER B gredo tam mimo!), potem pa z Orlyval do letališča. Ta bi načeloma znala biti bolj časovno ugodna.
OSEBNE IZKUŠNJE IN RAZLIČNI LETI
Air France – leti iz LJ z malim 50-sedežnim letalom (trije sedeži v vrsti, eden je sam v vrsti, največ prostora za noge je v vrsti 12 – exit row). Vedno pristane in vzleta iz terminala 2G. To pomeni, da se ob prihodu na letališče rabi extra vsaj 15-20 minut! Glede transferja je po moje minimalni čas za 2E tam okoli 1 ura, s tem da bi vseeno priporočal približno 2 uri (zaradi možnih zamud letala). Načeloma (če se takoj ulovi povezave, in se ne čaka več kot 5 minut) si lahko v Parizu (Gare du Nord) približno 1 uro po pristanku. 2G je načeloma OK terminal, precej prostora, ena (draga) restavracija s prigrizki in pijačami, duty free, trgovina z oblačili/torbicami in kiosk z revijami in časopisi. Boarding gate se javi 20 minut pred vzletom.
Easyjet – vedno pristaja/vzleta z 2B. V Pariz je možno z busom, oz. z vlakom – do železniške je nekje do 10 minut hoje, do terminalov 2E in 2F pa nekje do 15 minut. Če se prestopa na drug let je treba dvigniti prtljago in jo znova čekirati. Terminal je precej majhen in nima veliko trgovin. Je pa vsaj par restavracij blizu, med terminaloma 2B in 2D.
Adria (ne leti več) – letela je na Terminal 1. Za prestop na večino nadaljnih letov je bilo potrebno dvigniti prtljago in jo znova čekirati. Dostop na terminal 2 je z busom, vse skupaj traja vsaj 10-15 minut. Za vlak pa je potrebno iti na shuttle-vlak do postaje RER (terminal 1). Ko imaš pogruntan sistem, si lahko na terminalu 1 precej hitreje kot pa na 2G.
UPORABNE POVEZAVE
LETALIŠČE http://www.aeroportsdeparis.fr
VLAK (RER IN METRO) http://www.ratp.fr/
Kako sploh do NYC maratona? Preko spletne strani http://www.nycmarathon.org/ se lahko prijavi vsakdo (ki je starejši od 18 let), in to enkrat med januarjem in aprilom (za tekoče leto). Ponavadi to objavijo enkrat v začetku leta. Možnosti je več. Garantirani nastop ob ustrezno hitrem času, loterija (v igri žreb), dobrodelnost (če zbereš dovolj denarja za dobrodelne namene) ali pa preko kake specializirane agencije, ki nudi celotno ponudbo (ki je tudi običajno ustrezno dražja).
Vir: http://www.nycmarathon.org/
Pri tem velja omeniti, da za garantirani nastop veljajo za leto 2012 še stara pravila, medtem ko se bodo za 2013 pravila močno zaostrila. Nekatere možnosti bodo ukinili, čase za garantirane nastope pa bodo močno zaostrili – pravzaprav bo v letu 2013 treba doseči 25% hitrejši čas za garantiran nastop kot v letu 2012. Veljajo pa nastopi tako v maratonu, ki se lahko preverijo preko spleta (možno da tudi na kak drug način) in so bili doseženi v zadnjem letu in pol.
Vir: http://www.nycmarathon.org/
Druga možnost je loterija. Večini tistim, ki ne dosegajo časov (ali jih ne bodo dosegali po spremembah) ostane loterija. Do sprememb je prišlo zato, ker se je menda v zadnjih letih zelo zmanjšalo število oseb, ki so prišle preko žreba, saj so relativno “počasni” časi omogočili vedno večim ljudem, da so garantirano prišli na maraton. Po mnenju organizatorja bi tako v 5 letih ne mogli več nuditi žreba. Vglavnem, tukaj je pač potrebna sreča, in sam sem jo imel že v prvem poskusu. Do sedaj so bila tudi pravila, da če tri leta zapored nisi imel sreče pri žrebu, da dobil garantiran nastop v četrtem poskusu. Vendar menda tudi to počasi ukinjajo.
O drugih dveh možnostih ne bi izgubljal preveč besed. Le to, obstaja namreč precej “športno” oz. maratonsko orientiranih potovalnih agencij, ki nudijo ustrezne aranžmaje. Ponavadi aranžmaji zajemajo vsaj vstopnino (ki je precej višja kot pri žrebu), nemalokrat pa še skupinski prevoz na štart, hotel, let… Še to, preko agencij se da prijaviti tudi “kasneje”, če npr. zamudiš rok za prijavo. Seznam agencij je vsako leto ažuriran in objavljen na http://www.nycmarathon.org/entrantinfo/itps.htm
STROŠKI PRIJAVE
Prijava na spletni strani je možna samo ob vpisu številke kreditne kartice. Drugih možnosti ni. Ob prijavi takoj odbijejo približno 11 USD, ki ni vračljiv. Potem pa odvisno ali si ali nisi sprejet na maraton. V primeru, da registrirani čas ne zadošča in da oseba ni izžrebana, potem je to edini strošek, ki ga imaš s to prijavo. In upaš na več sreče naslednje leto. V primeru, da si sprejet na maraton ti pa trgajo znesek. Za leto 2011 je bil ta znesek (za nerezidente v ZDA) 281 USD, kar je potem naneslo 189 EUR. Ob tem velja omeniti, da je ta prijavnina “non-refundable”, kar pomeni, da jo v nobenem primeru ne vrnejo (tudi zaradi bolezni ne), niti ni prenosljiva na drugo osebo. V primeru odpovedi je možnost, da si ob prijavi za maraton naslednje leto avtomatično sprejet. Seveda, ob ponovnem plačilu POLNEGA zneska (no tole ni sem 100% prepričan – lahko da tudi ni treba plačati).
KAJ POTEM?
V roku nekaj tednov po POTRDITVI, da si sprejet na maraton se odpre na spletni strani možnost, da se rezervira prevoz. Načeloma velja, da bodo nudili prenos vsem, je pa potrebno vedeti, da bodo zamudniki pri tej prijavi morali iti na prve prevoze. Brezplačno ponujajo dve vrsti prevoza. Z avtobusi z Manhattana in New Jerseyja ter trajekt na Statten Island (pa potem z busom do štarta). Načeloma se avtobusi napolnijo zelo hitro, zelo hitro se tudi napolnijo najbolj ugodne ure odhoda trajekta. Sej, še vedno bodo tisti “prvi” trajekti na voljo, samo ti so ob 5:30 zjutraj. Na štart potem prideš cirka 50-60 minut kasneje. Pri tem je treba vedeti, da je prvi štart maratona ob 9:40, približno ob 8:50 pa že zaprejo “štartna mesta” za prvi val. In da znajo biti jutra v novembru v New Yorku zelo mrzlo!
Zelo pomembna pa je še ena stvar. Rezervacija hotela, B&B. Ne sme se pričakovati ugodnih cen, ker je to eden izmed viškov turistične sezone v NYC, zato so cene navite. In cenovno najbolj ugodna prenočišča gredo prva. Zato, rezervacija skoraj takoj po prejemu potrditve o sprejetju na maraton! Glede letalskih pa… ceneznajo biti zelo visoke za prihode tam nekje med 4 in 7 dni pred maratonom, in odhode dan ali dva po maratonu. Zato v primeru teh terminov je treba rezervirati čimprej. Za prihode 2-3 dni pred maratonom so cene precej nižje, in se še v avgustu in septembru dajo dobiti ZELO ugodne ponudbe (npr. septembra je bila v akciji cena z AF iz Benetk samo za 490 EUR! termin petek-petek).
In še video za spodbudo!
