Veliki Kitajski požarni zid

August 3rd, 2015 Comments off

mf_chinafirewall_250Internet dandanes omogoča popotniku hitrejši in lažji dostop do informacij. Elektronski e-mail naslov imam že kar nekaj let, saj sem si prvi poštni predal na hotmailu odprl že leta 1998, pred odhodom v Tanzanijo. Druge poštne naslove sem pa uporabljal že prej…

Kot popotniku je dostop interneta postal med potovanji vedno pomembnejši. Od pregleda pošte, bančnih izpiskov do rezervacije hotelov (in iskanje informacij glede možnih ogledov in voznih redov). Čeprav, včasih je prav fajn biti odklopljen, da ne dobim službenih mejlov in podobnega. Če se dobro spomnim, je bil internet na vseh potovanjih v Afriki zelo počasen in je trajalo kar nekaj minut, da se je odprla spletna stran. Z leti se je hitrost interneta večala, vedno manj je bilo obiskovanja internet kafejev, danes je tako v uporabi samo še wifi…

In kaj ima Kitajska s tem? Med prostim in dostopnim internetom je postavila požarni zid (z imenom zlati ščit), ki omogoča filtriranje informacij in blokiranje spletnih strani. Popularno ime je “great firewall of china“. Osnovna ideja je, da se filtrira in tako onemogoči dostop do nekaterih spletnih strani, ki naj ne bi bile zaželjene. Npr. glede raznih uporniških skupin, dalajlame, tajvana,… Blokirane so tudi vse strani, ki so kritične do Kitajske in vse strani, ki imajo precej uporabnikov in kjer cenzorji nimajo nadzora…

$_35Kaj to pomeni v praksi? To pomeni, da so blokirane praktično vsa popularna socialna omrežja in programi za komunikacijo ter izmenjavo datotek. Npr. Facebook, Twitter, Instagram, Whatsapp, dropbox… Kot nadomestek se ponuja wechat (Whatsapp), weibo(Facebook, Blogspot), Renren (Facebook) in množica drugih. Ne dela nobena stran na bloggerskem portalu blogspot, nemogoče si je tudi ogledati katerikoli video na youtube ali vimeo. Whatsapp dela občasno, dela normalno tudi Skype.

Popolnoma blokiran je pa google. Vse. Od maila, zemljevidov, fotk,… Niti pod razno seveda ne dela iskalnik, ki je bil tudi v središču spora s kitajskimi oblastmi. Google namreč ni želel več filtrirati zadetkov (do leta 2010 so imeli v iskalnih samocenzuro) in tako so bili “blokirani”. Podobno kot gmail ne dela niti hotmail. Delajo pa drugi iskalniki. Npr. Yahoo.cn (zanimivo, hitrejši je dostop preko yahoo.sg) dela brez problema, dela tudi pošta yahoo.

Enostavno se lahko preizkusi glede delovanja strani na spletni strani greatfirewallofchina.org. Seznam blokiranih spletnih strani je tukaj.

Glavni problem tega požarnega zidu pa ni blokada, ampak “pipica” v svet. Internet po Kitajski je hiter. Brez problema se streama kitajsko televizijo, downloadi so super hitri. Takoj ko pa je strežnik izven kitajske se pa vse močno upočasni. Poleg tega si kot uporabnik nekaterih “zahodnih” storitev vezan na uporabo googla, facebooka in podobno… Kako to zaobiti? Enostavno. Načeloma je relativno enostavno. Z VPNjem. Problem nastane v tem, da se hitrost še upočasni in da pogosto ne dela. Je pa včasih zanimivo. Npr. download spletne izdaje Dela je precej hitrejši preko VPN kot brez VPN, kjer očitno kitajski firewall filtrira vse pakete. Ampak vseeno… VPN je dejansko nepogrešljiv, kljub temu da občasno dela zelo počasi in se počutim pri odpiranju kake spletne strani kot da bi bil še vedno v Afriki leta 1998. In kitajci se zelo aktivno “borijo” proti VPNjem, saj so pogosto blokirani in je vedno težje dobiti zelo zanesljiv in hitrodelujoč VPN.

Categories: China, Uncategorized Tags:

IKEA Beijing style

August 2nd, 2015 Comments off

MatevzH_ikea_BJ-4630Za nas evropejce, ki smo vezani na evru je trenutno Kitajska zelo draga zaradi šibkega tečaja evra glede na juan. Trgovin s pohištvom (predvsem tistih s tradicionalnim Kitajskim) je precej in tam se po cenkanju, da najti tudi kakšna ugodna cena. Malo bolj “zahodno” usmerjenih trgovin pa je malo, pa še znajo biti precej drage. Na srečo je tudi v Pekingu IKEA :-) Ki zaradi šibkega evra sicer kar draga, pa vendar cenejša kot druge trgovine. In ni se treba cenkat!

IKEA v Pekingu ni samo trgovina, je doživetje za Kitajce. Ker je drugačna kot njihove trgovine. Ljudje pridejo sem od blizu in daleč, preživijo tukaj cel dan, saj nudi celotno storitev. Vedno ko sem bil tukaj je bila npr. restavracija nabito polna. Da niti ne omenjam vrst za hrenovke :-) Vidiš marsikaj zanimivega… dosti jih iz torbe privleče kar šalčke, ki so jih kupili in to uporabljajo kot “free refil” za pijače. Nekdo je tankal kavo v termo stekleničko :-)

MatevzH_ikea_BJ-4614Kar razlikuje kitajsko IKEO od evropske je naprej količina ljudi. Nabito polno. Ogromno ljudi. Če že želiš sprobati kavč, moraš najprej dol vržti kakega gospoda ali gospodično, ki tam drema. Ko sem pri tem, Kitajci sprobajo vse stvari. Na kavčih sedijo, počivajo, dremajo, da niti ne omenjam oddelka, kjer so postelje. Tam se lepo zavlečejo pod odejo in odspijo kako urico. Ja, IKEA je za njih prostor za relaksacijo. Zakaj bi hodili v parke in kam v naravo, če pa lahko poceni dan preživijo v klimatiziranih prostorih v IKEA. Čeprav, letos naj bi prepovedali spanje, vendar vidiš precej utrujenih strank. V testnih stanovanjih ne vidiš veliko WC školjke, če pa že, so izrecna opozorila, da niso v uporabi… Ker menda pogosto sprobavajo tudi ta del stanovanja. Okoli se preganjajo goloriti otročički, in samo čakaš kdaj se bo zgodilo. Na sploh veliko strank želi sprobati “zahodno udobje”, pa tudi če ne kupi nič.

Več ali manj so zelo podobni proizvodi kot v Evropi. Dobiš tudi precej takih zadev, ki so bolj specifične (beri: kričeče barve, palčke) in namenjene za Kitajski trg. Zanimivo je tudi, da v dnevnih sobah niso modeli televizorjev, ki jih na Kitajskem prodajajo tudi v IKEI (v Evropi tega nisem zasledil). Seveda, na kavčih pred televizorji so običajno utrujene stranke :-)

Categories: 2015 China, Asia, China Tags:

Biking in Beijing

July 30th, 2015 Comments off

MatevzH_kolo-4592Pred kratkim je bila objavljena lestvica najbolj kolesarskih mest na svetu. Na lestvico se je uvrstila tudi Ljubljana, po moje kar malo presenetljivo. Pa vendar. Kaj pa Peking, ki je bil včasih mesto koles, ki so bila glavno prevozno sredstvo?

Danes so kolesa še vedno tu. Za kolesarje so tudi namenjene posebne (dostikrat precej široke) kolesarske poti. V Pekingu je kolo še vedno predvsem prevozno sredstvo, zato je tudi tretirano tako. Ne pustijo te v peš cone (kot pri nas), še manj pa v parke, ki so namenjeni samo pešcem. Vseeno se sliši, kot da je Peking zabavno mesto za kolesarjenje?

Kot prvo… obvezna oprema. Čelada bi bila super, pa vendar jo po hitrem pregledu uporablja mogoče en na 100 kolesarjev. Pa še ta je tujec. Oz. Čez vikend jo ima na glavi nadebuden kolesar na specialki. Najpomembnejši na kolesu je zvonec, saj si brez tega neslišen. In rabiš ga pogosto. Dostikrat preprosto samo zato, da drugemu kolesarju ali pešcu sporočiš da si na cesti. Druga pomembna zadeva so luči. Seveda kolesarske poti niso osvetljene in tukaj je tudi poleti kmalu tema (že okoli 20h). Sicer se kitajski kolesarji (in motoristi) skoraj strogo držijo prakse, da luči ni treba uporabljati, pa vendar. Bolje je biti vsaj malo viden, mar ne. Zato sta obe luči kar obvezni, saj se vozniki ravnajo po principu močnejšega in jim je rahlo vseeno ali te vidijo ne. Itak je tvoja naloga da se jim umakneš. Dobro je imeti tudi dobre zavore, saj vozniki “don’t give a shit” in se moraš precejkrat hitro ustaviti. Pomembna je tudi maska proti onesnaženosti, saj je včasih zrak prav neznosno umazan in smrdi (meni osebno tak svinčen vonj). Obvezna oprema pa je tudi velika mera potrpežljivosti (ki pa jo sčasoma zmanjkuje) in zelo dobro obvladanje kolesa.

MatevzH_kolo-4572Še nekaj primerov “dobre” kitajske prakse:
- tudi če imajo kolesarji in pešci zeleno luč, avtomobili lahko na križišču zavijajo desno… in jasno je kdo ima prednost.
- če imaš na križišču zeleno luč to še ne pomeni, da je varno iti čez križišče (pozor predvsem pred avtomobili)
- parkiranje na kolesarski stezi ni nič posebnega in sankcioniranega
- če odpiraš vrata, ko imaš avto parkiran na ali ob kolesarski stezi, seveda ne pogledaš ali se kdo približuje
- ustavljanje (brez kakršnega koli signala) in zavijanje na kolesarsko stezo brez signala je običaj
- avto, ki se pelje po kolesarjem namenjeni poti seveda glasno sporoča svoj položaj s hupo… seveda ima on prednost
- ni nenavadno da avto, ki je bil parkiran na kolesarski stezi, spelje ravno ko ga začneš prehitevat in se ponovno ustavi čez par metrov…
- vožnja v nasprotno stran (kolesarjev, motorjev in avtomobilov) je običajna.
- ni mi še uspelo ugotoviti v katero smer se mora kdo umakniti ko ti kdo pripelje nasproti. Velja ponovno pravilo močnejšega (ne pa cestnoprometnih pravil). Se pa ponavadi nasproti vozeči kolesarji in motoristi (če se pelješ pravilno) peljejo po desni strani ceste…

Sicer pa so tudi kolesarji/motoristi/rikšarji cvetke:
- takoj ko gredo na cesto pozabijo na vsa cestnoprometna pravila…
- semaforji in prometni znaki imajo bolj indikativni značaj… who cares če je pa rdeča luč in polno prometa
- nihče ne uporablja luči ponoči… in ni važno v katero smer se pelje
- uporaba mobilnega telefona med kolesarjenjem (v katerokoli smer) je nekaj običajnega…
- na prehodih za pešče imajo seveda prednost močnejši in večji… torej kolesarji…
- čelade? kaj so to?

Neglede na vse… kolesarjenje je lahko prav zabavno, čeprav občasno kar naporno :-) In včasih najbolj učinkovit prevoz.

Categories: 2015 China, Asia, China, Mtb / cycling Tags:

Ferata Češka koča

July 3rd, 2015 Comments off

MatevzH_feratacs-0094
V Sloveniji z jeklenico varovanih plezalnih poti ni prav veliko. Ena izmed novejših je ferata do Češke koče nad Jezerskim. Poteka med že obstoječimi potmi in pod jeklenicami tovorne žičnice, ker ohranjamo pristnost in doživljajsko bogastvo doline Ravenske Kočne. Je zahtevna (kratek odsek doseže oceno D/E), uporaba čelade in varovalnega kompleta pa sta nujni, pravtako uporaba rokavic. Dolga je okoli 300 višinskih metrov, vzpon pa traja približno uro in pol.

Izhodišče je Zgornje jezersko. Z večjega parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti in sledimo oznakam Češka koča. Kmalu pridemo do spodnje postaje tovorne žičnice do Češke koče in razpotju gremo mimo požganih ostankom stare spodnje postaje in sledimo oznakam Češka koča (umik žrela). Kmalu pot pride na iz gozda ven na teren, ki je poraščen z ruševjem, kjer se odprejo tudi lepi razgledi na bližnje stene. Na melišču je tudi znak na skali, kjer piše »Ferata Češka koča«, ki mu je treba slediti, in kmalu si na izhodišču. Pri vstopu v plezalno pot se levo odcepi tudi lažja pot, ki obide začetni najtežji del plezalne poti. Ta pot je označena z napisom »umik«.

MatevzH_feratacs-0070Opisu poti, ki je iz spletne strani “hribi.net” sem dodal še nekaj svojih komentarjev.

Prvi del:
V začetku se plezalna pot zelo strmo vzpne ob jeklenici (težavnost C/D) in ker je stopov malo, je potrebno kar nekaj moči v rokah. Sledi kratko manj zahtevno prečenje po pobočju, ki je poraščeno s travo in ruševjem (A/B). Pot nato ponovno postane zahtevnejša in se prečno vzpne po strmi steni (C/D). V steni pot zavije levo navzgor in nas preko kratkega vendar kljub temu precej zahtevnega previsa (E) pripelje na nekoliko manj zahteven teren. Tu se vzpenjamo ob jeklenici po pobočju, ki je delno poraščeno s travo in ruševjem (B/C). Pot nas nato pripelje na lažji teren kjer se prvi del plezalne poti konča.

Drugi del:
Nekaj časa se nato vzpenjamo po nezahtevnem pobočju skozi ruševje, nato pa pridemo ponovno do jeklenic kjer se prične še drugi del zavarovane poti. Tu se nam z leve priključi tudi pot, ki se umakne začetnemu najtežjemu delu. Nekaj časa se nato MatevzH_feratacs-0072vzpenjamo ob jeklenici po ne pretirano zahtevnem pobočju (A/B), nato pa pot zavije v levo in sledi kratek navpičen vzpon (D). V nadaljevanju se nato kar nekaj časa strmo vzpenjamo ob jeklenici (C in C/D). Takšna pot nas nato pripelje do vpisne skrinjice kjer za kratek čas postane pot za odtenek manj zahtevna (B/C). Pot se nato še enkrat strmeje vzpne (C/D), nato pa strmina prične popuščati. Jeklenice se nato končajo in kmalu se priključimo poti »umik Žrela«. Tu nadaljujemo desno in do koče, ki jo že vidimo pred seboj je le še nekaj minut hoje.
Na tem delu je bolj zahtevene predvsem začetek, oz. vstop v steno, ki pa zgleda težje kot je v resnici. Po jeklenici je vzpon relativno enostaven, malo težje je iskanje ustreznih oprimkov. Kasneje vlečenje po jeklenici ni več potrebno, treba pa je biti previden zaradi razmajanih skal, ki hitro končajo v rokah.

Moje mnenje je, da je pot (ferata) fajna popestritev oz. alternativa vzpona do češke koče. Dobiš pa pri vzponu včasih pomislike kaj so si mislili kreatorji te poti, saj je mestoma kar posiljena in je edina rešitev pač vlečenje po jeklenici. Poleg tega zna biti vsaj prvi del zelo drseč če je malo vlažno. Vzpon traja cirka 90 minut in je mestoma prav zahteven. Sicer je možnost umika pred prvim delom, ampak vseeno zahtevnost previsa ni prehuda. Poleg tega je previs še na začetku, ko plezalec ni utrujen. Ker se po previsu pot položi ni velike bojazni, da bi plezalec do konca prvega dela omagal in se moral čez previs spuščati. Je pa pot mestoma kar lepo zračna.

Categories: photo, Slovenia, Hiking, climbing Tags:

Summer palace in Beijing

June 20th, 2015 Comments off

Sorry, no English translation.

MatevzH_summer-8809Poleti je v Pekingu pogosto zelo vroče. To so ugotovili pred stoletji tudi cesarji. In kam so se umaknili? Ob veliko jezero na severozahodu Pekinga, kjer so si zgradili poletno palačo. V najbolj vročih dneh pa so šli še naprej, v hribe… Danes je pa to največji cesarski park na Kitajskem. Prva palača je bila zgrajena že v 11-12. stoletju, potem so pa v 12. stoletju še zajezili par rek, da je nastalo jezero Kunming.

Če je bil včasih dostop zapleten, pa je sedaj vse lažje. Po olimpijadi so tudi v te kraje podaljšali metro, ki se sedaj ustavi prav pri vhodu na severni del parka (linija 4, linija Beigongmen).

Vstopnina je zmerna – v sezoni 30 juanov, vstop v vse stavbe pa je skupaj z vstopnino 60 juanov. Je pa zadeva velika in zahteva več kot kako uro za ogled. Vsaj pol dneva, če ne več. Poleg tega je treba računati na to, da okoli 17h zaprejo vstope v stavbe, tako da…

MatevzH_summer-8748
Ko vstopiš na severni strani je tam najprej t.i. Suzhou Market Street. Ob rečici postavljena šoping ulica in restavracije (drugače je vstopnina 10 juanov). Zgraditi jo je dal cesar v 18 stoletju (Qianlong), ki je želel imeti blizu en šoping (vglavnem zabaviščni park) kraj blizu, in to na osnovi ene podobne ulice v kraju Suzhou. Ko je cesar in njegovo spremstvo prišlo na obisk so evnuhi in drugi služabniki igrali stranke in pomočnike v trgovinah, saj je bila ulica očitno bolj navidezna kot prava šoping ulica. Je pa vseeno danes lepo tam. Malo kitajsko kičasto, pa vednar.

MatevzH_summer-8786
Za foro sva se odločila, da greva na drugi del park z barko (objavljena cena je bila 60 juanov, zdilali smo se za 50 juanov), nazaj pa hodiva na Longevity hill (hrib dolgoživja). Pravzaprav je bila pot z barko prav zanimiva in je dala poseben pogled na zgradbe in mostove okoli jezera.

MatevzH_summer-8859
Pristali smo ob t.i. 17-arch bridge, torej mostu na otok Nanhu, ki ima 17 obokov. Šele tukaj opaziš, da je pravzaprav ogromno turistov (tako domačih kot tujih). Ampak je vseeno lepo, in par lokalcev spušča zmaje, kar da poseben občutek.

MatevzH_summer-8929
Ob jezeru je še nekaj palač, tam pa poteka tudi t.i. Long Corridor, malo manj kot 800m dolgo sprehajališče, kjer se je po zajtrku rada sprehajala cesarica Dowager Cixi.

MatevzH_summer-8943
Sprehajališče te pripelje do najbolj zanimivih stavb, ki so bili tudi bivalni prostori cesarske družine. Žal pa je bila ura točno 17 in niso več dovolili vstopa, tako da si je bilo pač treba pogledati zadeve od daleč.

MatevzH_summer-9012
Naprej po sprehajališču pa te pripelje pot do “pristanišča”, kjer je “zasidrana” tudi ladja iz marmorja. Ne zgleda ravno kot da bi lahko plula, ampak vsaj dobro zgleda :-)

Načeloma bi na longevity hill šel skozi kraljeve prostore, ampak je več dostopov. In hribček je fajn pokrit z drevjem in je zelo prijetno (in strmo). Na srečo si je možno od daleč ogledati templje tudi od zunaj. Tole bo še kdaj treba ponoviti :-)

Categories: 2015 China, Asia, photo, China Tags: