Ronda (Andaluzija)

Kam novembra na krajši dopust, pa da je še vedno v Evropi in toplo? Jug Španije, Italije, Grčije, mogoče Malta in Ciper. No, tokrat je bil cilj jug Španije – pokrajina Andaluzija. Časa ni bilo veliko, le 4 noči, zato le del Andaluzije. Glede na to, da je Andaluzija druga največja in hkrati najbolj naseljena pokrajina v Španiji, si je bilo treba omejiti področje. In kam je bila najcenejša letalska karta? Malaga. Pa gremo v Malago…

Plan je bil relativno enostaven. Malo raziskovanja notranjosti in par dni v Malagi ob morju. Letališče v Malagi je ogromno (ampak res ogromno), tudi rent-a-car izbire je bilo konec novembra veliko in cene so bile res pristopne. Se vidi, da je to letališče izhodišče za zelo turistično območje, ki skrbi za turizem t.i. Coste del sol.

Cilj dneva je bil kraj Ronda, ki leži v gorski pokrajini Andaluzije (na višini okoli 750m nad morjem). Celotno področje med Malago in Rondo je redko naseljeno in gorato, ceste pa zelo zavite (ampak odlične!). Samo lokacija je odlična. Mesto leži na visokih pečinah, ki jih preseka kanjon El Tajo. Glede na to je bilo logično, da so staro mesto postavili prav na vrhu, ga obdali z obzidjem in ga tako naredili težko dostopnega. Mesto so naselili že rimljani, kasneje pa tudi muslimani iz Maroka (in bila je do zasedbe ena zadnjih njihovih utrdb na tem območju Španije). V 14 stoletju so ga zavzeli Španci in ga nikoli več zapustili. Tako so zanimivi trije mostovi čez kanjon – rimski most, arabski most in še največji in najvišji novi most.

Španci so dali mestu poseben pomen in po tem mesto slovi še danes. Konjeništvo in s tem povezan nastanek bikoborb. Že v 15 stoletju so tam ustanovili t.i. vojno konjenico, predvsem pa so domačini vzdrževali konje za vojaške namene. Konjeniki so za vadbo uporabljali bike in tako so vsaj v tem delu Španije nastale bikoborbe, ki pa so bile rezervirane le za plemstvo in s tem tudi simbol prestiža. V mestu je tako najstarejša arena za bikoborbe v Španiji, ki je bila zgrajena leta 1784 (Plaza de Toros de Ronda).

Ronda je zibelka bikoborb, saj je tam lokalni bikoborec Francisco Romero uvedel nova pravila. Do takrat so bika lahko pokončali le plemiči na konjih, on pa je okoli leta 1726 sestopil s konja, uporabil rdeče ogrinjalo in na koncu bika sam pokončal z mečem. Dandanes v Rondi v tej areni še vedno potekajo bikoborbe. Mogoče ne tako pogosto kot včasih, pa vendar – enkrat na leto se odvija tudi zgodovinska Corrida Goyesca, ki predstavlja tudi neke vrste nacionalni praznik.

Na srečo Ronda ni samo bikoborba. Ogleda vreden je tudi muzej bikoborb s konjušnico in jahalno šolo, ki vključuje tudi ogled znameniti arene. Staro mesto je tudi lepo obnovljeno, na ogled so notranjosti različnih hiš, razgledi iz in na pečine so prekrasni. Pravzaprav, tudi konec novembra je bilo turistov precej več kot sem mislil, da jih bo.

Naslednji dan sva potem naredila še krajši krog po okoliški pokrajini in tam se je resnično videlo, da trenutno ni sezona. Kraji kot so Zahara de la Sierra, Olvera in Setenil de las Bodegas so sicer super zanimivi in lepi – večinoma ali na vrhu pečin ali pa v kanjonu – vendar hkrati so v tem času popolnoma prazni. Misija nemogoče je bilo tam dobiti sploh kak odprt bife za kavo, kaj šele restavracijo.

Torej. Ronda. Vredna obiska, mogoče tudi da je izhodišče za obiske okoliških krajev za par dni.