Malaga

Malaga je eno najstarejših mest v Evropi, ki so ga ustanovili Feničani v prvem tisočletju pred našim štetjem. V zadnjih treh tisočletjih se je tako nahajalo pod rimskim cesarstvom, Vizigoti, Bizancem. V 7. stoletju so mesto osvojili Arabci, pod katero je postalo eno najbogatejših mest na Pirenejskem polotoku.

Danes je Malaga po številu prebivalstva šesto največje mesto v Španiji in središče območja Costa del Sol. To je opazno že ob pristanku na letališče, ki je ogromno, poleg tega je to za mnoge tudi izhodišče za popotovanje po Andaluziji. Samo mesto je vredno ogleda za par dni, kaj več pa je že preveč. Tudi znamenite plaže okoli mesta mi niso prav ekstremno privlačne.

Kot je skoraj običaj v starih mestih na tem delu Španije, je nad mestom trdnjava. Nahaja se nad ruševinami rimskega gledališča (teatro romano). In tukaj ni samo ena, ampak sta še celo dve. Na vrhu hriba je trdnjava Gibralfaro, ki so jo začeli graditi že feničani in potem dokončali arabci, nekoliko nižje pa je še precej lepše in bolje ohranjena Alcazaba, pravtako iz arabskega obdobja. Obe trdnjavi sta bili nekoč povezani z obzidjem (pravzaprav sta z ruševinami še sedaj) in tvorita enoten obrambni kompleks mesta z dvojnim obdzijem in osmimi stražnimi stolpi. Zgornja trdnjava tudi ponuja panoramski pogled na mesto in okolico. Ogled vsaj spodnje trdnjave se mi zdi obvezen, z zgornje pa so prekrasni razgledi. Tudi vstopnica ni bila predlaga, sploh ne “kombo” za obe trdnjavi.

Iz precej kasnejšega obdobja je zanimiva katedrala, ki je bila zgrajena na temeljih mošeje in dokončana šele leta 1782. Zato vsebuje vse možne arhitekturne stile (od gotskega, baroka do neoklasicizma), na koncu pa je zmanjkalo denarja, tako da so zgradili samo en zvonik od dveh. Od tod tudi ime “la manquita”, kar bi lahko v prevodu pomenilo “gospa z eno roko”. Ravno v času obiska mesta so imeli v petek zvečer ene procesije po celem mestu, zato je bilo tudi ogromno ljudi.

Za videti je še en kup drugih stvari, omeniti velja vsaj muzej Picassa, ki se je v tem mestu rodil. Tržnica (Mercado Central de Atarazanas) je dopoldne zanimiva za ogled, na južni strani pa so majhne restavracije, ki so odlične za kratek postanek ob lokalni in sveži hrani s tržnice (in tudi cenovno ugodne). Verjetno pa je bistvo Malage sprehajanje po ulicah in iskati skrite kotičke ger restavracije. Nenazadanje, hrana je (večinoma) odlična. Ne bom rekel, da je v vseh pogledih po mojem okusu (ker Malaga leži ob morju je tradicionalna hrana zelo “morska”) ali najbolj zdrava (veliko je cvrtja, ampak to v olivnem olju) ampak je vseeno dobra. Vidi pa se, da je mesto relativno veliko in tudi izven sezone polno turistov (temperature so bile še vedno zmerne med 17 in 20c, in to v drugi polovici novembra) in v soboto zvečer je bilo kar težko dobiti kako prosto mizo (brez rezervacije). Na srečo španci pridejo na večerjo kasneje, tako da če si prišel ob odprtju si včasih le imel srečo. Ne morem pa si zamišljati, da bi bil tukaj sredi poletja na vročini in ob množici drugih turistov.

Obdobje izven sezone pa ima še druge prednosti. Cene hotelov (ki jih je veliko) se zelo znižajo, in tokrat je bila odlična izbira novo odprti dizajnerski hotel Only You. Razgledi iz zajtrkovalnice na sedmem nadstropju so res super, da niti ne omenjam bazena na vrhu stavbe. Žal je bilo tokrat premrzlo in preveč vetrovno za ta bazen 🙁 Hotel je na odlični lokaciji, par korakov od starega mesta in do sprehajalne promenade.