Veliki Draški vrh + Viševnik

Veliki draški vrh je zanimiv cilj in je 2243m visoka gora, ki se strmo dviga nad dolino Krme

Ima super razgled proti Triglavu in je hkrati destinacija, ki bi se je najraje lotil sredi zime – ker pobočja res zgledajo odlično za zimske radosti. Ampak je seveda zanimiva tudi za bolj “poletni” izlet. In naš izlet je bil nekaj vmes… prvi del po “suhem”, višje sneg.

Avto smo pustili na Rudnem polju in ubrali pot od smučišča proti Konjščici. Načeloma je pot super in do jezerc res super – brez nekih res hudih vzponov. Malo pod jezerci (na višini okoli 1700m) se je začel sneg in kmalu ga je bilo za več kot do gležnja. Na Studorskem prevalu smo sledili zgaženi potki in tako naredili napako – prava pot  gre po grebenu. Ampak vredu, razen vzpona po zelo strmem zasneženem in spolzkem travniku je bila pot čisto OK. Ko smo pa prišli nazaj na greben pa je snega zmanjkalo, saj je greben izpostavljen vetru in je hkrati cel dan obsijan s soncem. Razgledi so sicer super proti bohinjskim hribom, kjer so se čez gorsko verigo že valili oblaki. Skupaj je bilo do vrha nekje 3 ure in 20 minut hoje z nekaj daljšimi postanki. Z nami pa so na vrh prišle tudi meglice in prvi oblaki, tako da je bilo treba nekaj minut počakati za lepši razgled proti Triglavu.

Naš namen je bil ob vrnitvi osvojiti še Viševnik, zato smo nameravali iti po poti ob Malem Draškem vrhu. Prvi problem je predstavljal spust iz VDV. Pot dol poteka po strmem travnatem pobočju, ki poteka relativno blizu roba stene proti Krmi. Pot je bila neshojena, zato smo se odločili, da gremo malo nazaj po grebenu in potem prečimo proti poti po neizpostavljenih pobočjih. Vse OK, edino sneg se je na nekaterih mestih vdiral preko kolen… tako da je gaženje kar trajalo. Vseeno bilo je zanimivo, saj tukaj očitno odkar je padel sneg ni nihče hodil. Pot pod MDV je zanimiva, rahlo izpostavljena. Seveda je bila neshojena, je pa pohodniku v pomoč zajla. Par mest je bilo rahlo nevarnih za zdrs, ampak smo bili dobro pripravljeni, tako da je bila treba samo previdno hoditi. Edino na enem delu so dol leteli kamni… in tam res ni bilo prijetno…

Od Srenjskega prevala do vrha Viševnika ni več daleč. Letna pot je sicer malo drugačna od zimske, ampak nobena ni prav hudo izpostavljena ali naporna. Pravzaprav najbolj neprijeten del dneva se je s spustom z Viševnika šele začel…  Že na vrhu praktično ni bilo snega (v nasprotju z vzponom mimo jezerc) in nekoliko nižje, na najbolj strmih delih, se je pot spremenila v blatno drsalnico… Skupno se je nabralo okoli 11km, in malo več kot 5 ur aktivne hoje. Načeloma bi se dalo tudi hitreje, ampak je šlo zaradi snega precej počasneje…