Paris lockdown 2020

Začetek marca, ko sem se odpravljal v Pariz si nisem mislil, da bom preživel naslednje štiri mesece v Parizu. Kot običajno sem pustil avto na parkirišču v bližini letališča in si rezerviral letalsko karto s povratkom dva tedna kasneje.

In kako sem se motil…. Zaradi naraščanja primerov in razmahov virusa so se v Franciji 15 marca začeli drastični ukrepi. Najprej so se zaprli so se vsi gostinski obrati, diskoteke in vsi ostali objekti za prosti čas in nenujne dejavnosti (torej vse trgovine in storitvene dejavnosti razen nenujnih). Ker je bila to nedelja in super lep dan je bilo zanimivo opazovati rahlo zmedene prebivalce, ki se kar naenkrat niso imeli več kam dati. In ja, večina jih je šla v parke (v moji bližini je Bolonjski gozd), kjer je bilo kot mravljišče in huje kot v najbolj natrpanih šoping centrih. Ampak bili s(m)o vsaj zunaj, da niti ne omenjam da so ob lepem vremenu rože prav lepo uspevale.

Blago v trgovinah je bilo tisti prvi vikend razgrabljeno. Zmanjkalo je WC papirja, mil, testenin, moke in še kaj… Ljudje so preventivno kupovali preveč. In začele so se omejitve vstopa v trgovine, tako da so zunaj nastajale dolge vrste.

Dan kasneje (ponedeljek) se niso več odprla vrata šol in univerz, zvečer pa napoved, ki so se jo vsi bali. Od 17. marca opoldne bodo v veljavi omejitve gibanja. Torej, stanovanje si lahko zapustil za upravičeni razlog, na srečo pa je bila upravičeni razlog tudi rekreacija (kar npr. ni bilo v Španiji). Omejitev gibanja je bila na 2km od bivališča, 1 uro in 1x na dan. Čez kak teden je bila omejitev še zaostrena, in sicer na 1km, 1 uro in 1x na dan.

Z dnevi je bilo vedno manj prometa in v roku enega tedna (in številnih policijskih kontrolah in podeljenih kaznih) je bilo kmalu zunaj zelo mirno in tiho. In Pariz (kljub temu, da nismo smeli predaleč) je postal skoraj brez avtomobilov, motorjev,… Javni prevoz je sicer deloval, ampak potreben je bil utemeljen razlog za uporabo. Zaprli pa so vse parke in zelene površine, kjer bi se lahko ljudje družili.

Kar naenkrat so se v Parizu začele množice ukvarjati z rekreacijo in tekati (nisem videl toliko tekačev še nikoli prej). Zato je ob določenih urah nastajala precejšna gužva, in so oblasti v mestu sprejele še dodatno omejitev. Z rekreacijo se je prepovedano ukvarjati med 10 in 19 uro – takrat se mora dati prednost sprehodom ter predvsem transferjev v in iz službe.

Po skoraj 2 mesecih so se ukrepi 11. maja odpravili. Navadili smo se, da so nas zjutraj zbudili ptički, in kar naenkrat je bilo vsega konec. Vseeno sta pretekla še ene dva tedna preden se je promete in hrup vrnil na prejšno raven.

Instagram stories (vmes je zmanjkalo dvajset dni, ko ne vem zaradi katerega razloga nisem nič objavil): https://www.instagram.com/stories/highlights/18137050009053504/