Tehnični muzej v Parizu

Paris so muzeji. In teh je veliko. So pa tudi alternativne opcije, torej muzeji, kjer ni ogromno turistov, kjer te skupine ne pregazijo. In nekaj takega je tehnični muzej (v čistem prevodu muzej umetnosti in poklicev), oz. Arts et metiers museum, ki je dokaj neobičajen. Nahaja v nekdanjem samostanu St. Martin des Champs, se na robu Maraisa (3 arr) oz. skoraj v čistem centru Pariza, a ga mnogi spregledajo (mimogrede, nedaleč je tržnica Les enfants rouge, kjer so majhne restavracije iz različnih območij sveta). Vseeno je to fascinanten pregled človeške iznajdljivosti, izumov in tehnologije.

Muzej je neke vrste pregled tehnične zgodovine do današnjih časov in ga sestavlja sedem zbirk – Znanstveni instrumenti, Materiali, Energija, Mehanika, Gradbeništvo, Komunikacija in Transport. Glavne zanimivosti muzeja so npr. prvi model kipa svobode in nekaj zgodnjega letala (vključno s prvim letalom, ki je preletelo Rokavski preliv) in letalom Clementa Aderja Avion III, ki je bil en prvih prototipov letala sploh – kar nekaj let pred brati Wright. V muzeju so tudi fonografi Edisona, kitajski abakus iz 19. stoletja, originalni Fordov model T iz leta 1908, parni stroj Jamesa Watta, prototipi fotoaparatov bratov Lumiere in še marsikaj. Gre tudi v novejšo zgodovino, kjer so svoje mesto našli tudi prvi superračunlaniki in nenazadnje tudi vsakdanja Commodore C64 in Sinclair Spectrum 48k.

Glavna znamenitost je pa verjetno nekaj čisto drugega – Foucaltovo nihalo, in to ne katerokoli, ampak originalno, ki je bilo predstavljeno na univerzalni razstavi v Parizu leta 1855. In to nihalo ima velik pomen, saj gre za najpomembnejši in najpopolnejši dokaz za rotacijo Zemlje (vrtenje Zemlje okoli lastne osi). Že Foucault je ugotovil, da se smer gibanja uteži, pri tem ko je drsela tik nad tlemi, s časom spreminja. Ker na nihalo ne deluje nobena zunanja sila, je spremembo smeri gibanja možno pripisati samo vrtenju tal, torej Zemlje.