Walhalla – nordijska nebesa na zemlji po avstralsko

Walhalla. Pred prihodom v Avstralijo še slišal nisem za ta kraj. Pravzaprav ga pozna relativno malo avstralcev. Pa vendar… Ime je bilo zanimivo, fotke lepe… zakaj pa ne če že imava najeti avto. No, morala sva narediti par 100km ovinek. Ampak Ok. Pot je bila vredna.


Mesto Walhalla se nahaja na jugu avstralskih Alp in je obkrožena z bujnimi gozdovi. Pred več kot 150 leti so na tem območju našli zlato in začela se je zlata mrzlica in rudarstvo v tej regiji (tudi Melbourne je začel hitro rasti predvsem ob začetku zlate mrzlice). Sprva so posamezni iskalci iskali predvsem zlato v potoku, ki teče skozi mesto, vendar je tega hitro zmanjkalo in začeli so kopati še v rudnikih. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1862 in imelo v svojih zlatih časih okoli 4000 prebivalcev – tam je bilo seveda vse kar so prebivalci in delavci potrebovali – deset hotelov, sedem cerkva, več šol, trgovin, manjša bolnišnica in seveda pokopališče. Ker se nahaja v ozki dolini ni bilo veliko ravnih površin, zato so na vrhu hriba naredili še celo igrišče za kriket. Poimenovano je bilo po enem izmed rudnikov, ki so ga nekateri poimenovali po nordijski mitologiji Walhalla, saj je bilo polno zlata. Razcvet mesta je trajal samo 40-50 let, v največjem rudniku v okolici pa so izkopali v teh letih približno 55 ton zlata – v rudniku v mestu pa preko 30 ton. Kopanja zlata je bilo vedno težje, saj so morali iti vedno dlje in globlje, tako da je kmalu prinašalo premajhne prihodke za vzdrževanje nadaljnje proizvodnje in po letu 1915 se praktično ni več kopalo. Bilo je pretežko in predrago, izplen pa premajhen.

Prebivalci so seveda začeli zapuščati mest, oživil ga je šele turizem. Danes je v tem mestu ohranjenih kar nekaj stavb, živi pa tam le okoli 20 prebivalcev. Imajo en hotel (!), pa nekaj dodatnih prenočišč za turiste, ki pa so bila več ali manj zaprta. Pravzaprav, tudi v hotelu je bil samo še en gost. Delala pa je gostilna – kjer pa je bilo možno dobiti več ali manj samo še za piti, saj kar hitro zapirajo kuhinjo (midva sva prišla malo po 19h). Bilo je zanimivo in tudi to, da si tam en redkih turistov je še bolj zanimivo. Poleg tega je to območje kjer ni signala mobilnega omrežja, niti interneta. Vrnitev v preteklost.

Kaj torej početi? Čez dan so se počasi začele odpirati trgovine in še ena manjša prodajalna pijač. Turiste se je dalo prešteti na prste obeh rok, pa še ti so večinoma prišli tisti dan. Glavna atrakcija je ozka železnica, saj so ohranili progo dolgo nekaj kilometrov. Žal vozi le parkrat na teden in midva sva jo ravno zamudila. Lahko si ogledaš tudi rudniške jaške, ampak vedno… treba je pravilno tempirati in priti tja med počitnicami ali na samo točno določene dni. Drugače je mesto čisto zaprto… No, ampak je bilo vseeno zanimivo… lepo ohranjene stare hiše, stare rudniške naprava, prekrasne sprehajalne poti in prekrasna narava.