(Slovenščina) Sydney

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.

Sydney je meni osebno sinonim za Avstralijo. Opera, most, Bondi beach in surferji. Po nekaj mesecih Kitajske je bil prihod v Sydney pravi balzam za oči. Vse zeleno, nebo modro, toplo in zrak čist, neonesnažen. Pa vsi prijazni, avtomobili ustavljajo na prehodih za pešce in vsi te razumejo ko hočeš kaj povedati v angleškem jeziku 🙂

Mesto nima zelo dolge zgodovine zato tudi ne gre za pričakovati kakih starih, zgodovinskih stavb. Nekoliko južno od današnjega središča je Bottany Bay, kjer je leta 1770 pristal kapitan James Cook, ki je odkril Avstralijo. In le 18 let zatem (1788) so po nalogu britanske vlade ustanovili na lokaciji današnjega Sydneya kazensko kolonijo za angleške in irske kaznjence. V okolici so bili pa takrat naseljeni aboridžini, katerih zgodovina sega nekaj tisočletij nazaj. Ožji center vsebuje par območij kot so The Rocks (najstarejši del), Circular Quay, Darling Harbour, CBD,… Je pa Sydney precej več kot ožji del mesta, pravzaprav je danes mesto zelo razvejano in sega preko zaliva in železnega mostu tudi na severni del.

Ker je vsa zgodovina mesta nekoliko meglena in se mi pred prihodom ni dalo kaj veliko brati o tem sva se odločila, da greva kar na vodene oglede z vodičem po mestu. V Sydneyu deluje t.i. I’m free tour, ki je načeloma brezplačen ogled mesta, pričakujejo pa seveda vodiči napitnino. Izkušnje vsaj v Sydneyu so bile odlične – ob vodički – tako po predelu The Rocks, kot tudi tista po centru mesta – sta bili zelo dobri. Nista bili omejeni samo na faktično zgodovino ampak sta povedali tudi precej, kar ni nujno da bi pisalo v vodičih. In cenovno je zadeva tudi zelo ugodna, saj sva kot “napitnino” dala vsak po 20 AUD. V ožjem centru Sydneya – CBD (Central Business District) ni nekaj zelo zanimivega. Poleg poslovnega dela je tam tudi Queen Victoria Shopping Mall in mestna hiša, ampak nič tako zelo posebnega – razen dejstva, da se nahaja v Avstraliji. Lep je tudi Hyde park ob katerem stoji tudi veličastna katedrala St. Mary. Tam okoli je še nekaj kolonialnih stavb, ampak ker je Sydney relativno mlad, nič pretirano starega.

Za turiste je verjetno najbolj privlačen del okoli the Rocks in Circular Quay. Pogledi na Sydnejsko opero in veliki železni so fenomenalni. Opero so po načrtih danskega arhitekta začeli graditi leta 1957, po večkrat presežnih proračunih in številnih nesporazumih pa so jo zgradili in odprli šele leta 1973. V sami operi je več prizorišč, s tem da ima največje več kot 2.500 sedežev. Po operi so možni vodeni ogledi, sama pa sva naredila nekoliko drugače. Šla sva si ogledati dve predstavi – eno v teater, drug je bil pa cirkus v največji, koncertni dvorani. Obisk opere in sami razgledi na njo so po moje največja atrakcija Sydneya. Zraven je tudi kraljevi botanični vrt, ki je zelo lep – totalno sem bil navdušen nad pticami, ki so tako zelo drugačne kot naše. Sprehoditi se splača to konca rta, Macquaire point, od koder so razgledi na opero in most res fantastični.

Druga najbolj “očitna” zadeva v Sydneyu je železni most čez zaliv (Sydney Harbour Bridge), ki so ga zgradili pred približno 80 leti in preko njega poteka glavna železniška in cestna žila sever-jug v Sydneyu. Seveda sem se tukaj takoj odločil za najbolj “adrenalinsko” zadevo. Torej sprehod po vrhu mostu. Moj načrt pa je imel eno majhno slabost – ceno, ki je zasoljena in znaša med 268 AUD (182 EUR) za nočni vzpon, 308 AUD (208 EUR) za dnevni vzpon in kar 378 AUD (257 EUR) za vzpon ob sončnem vzhodu ali zahodu. Če bi bila zadeva res adrenalinska bi nekako še rekel “mogoče”, ampak tako ti ne pustijo vzeti zraven niti fotoaparata. Najboljša “podobna” stvar je bil vzpon na južni nosilni steber, kjer se nahaja manjši muzej – stane le 15 AUD (10 EUR), razgledi pa so še vedno zelo zelo lepi – in seveda ni omejitev glede fotoaparata. Višina je tukaj 87 metrov, če bi pa šel na most bi bila pa največja točka nad 130 metrov nad morjem. Saj bi bilo zanimivo, ampak ne tokrat ne hvala…

Verjetno najboljši način za ogled Sydneya pa je iz ladje. Iz Circular Quay gredo številne ladjice, ampak najbolj se splača vzeti kar javni prevoz, ki je vključen v Opal kartico. Super je tako izlet z redno ladijsko linijo do Darling Harbourja (ki je po nekaterih vodičih must-do v Sydneyu – tam je par znamenitosti in muzejev, ampak meni grozno dolgočasno in skomercializirano). Ampak pot do tja je zanimiva. Ladjica se ustavi tudi na drugi strani mostu, kjer je “old fashion” lunapark 🙂 V drugo smer je pa fajn vzeti ladjico do Manlyja, ki je popularna poletna destinacija s plažami. Razgledi so odlični (pelje se ladjica tudi mimo Tararonga ZOO), na vodi pa se marsikaj dogaja – ravno takrat so trenirale barke za eno “hitro” regato do Tasmanije. Manly je popularen kraj za pobeg na plažo ali surfanje.

Bolj kot pa Manly je pa med tujci znana plaža Bondi. Meni osebno po tem, da je bil tam olimpijski turnir v odbojki na plaži in da je na robu plaže fantastičen bazen z morsko vodo. Ker je bil na dan obisk božični dan je bil bazen žal zaprt, pa še vreme je bilo nekoliko oblačno (zvečer je deževalo). Ampak to ni odvrnilo številnih obiskovalcev plaže in surferjev. Vse skupaj je izgledlo kot “meat market”, ampak ok… predvidevam, da to je ta plaža… Žal tudi ni bilo časa za sprehod po eni izmed lepih sprehajalnih potk Bondi-Cogee. Je pa dostop do Bondija iz Circular Quay zelo enostaven – avtobusa 333 ali 380. Direktno, brez presedanja. Le trajati zna.

In da ne pozabim. Sydney je znan po zabavi. Odlične restavracije (nekatere s fantastičnimi razgledi) z zelo dobro hrano. Ni poceni, ampak ok.

Kljub skoraj tednu v Sydneyu (letela sva v in izven Sydneya) je čas zelo hitro tekel. Kar nekaj stvari si nismo uspeli pogledati ali doživeti. Prej sem že omenil sprehajalno potko Bondi-Cogee, pa tretjo največjo ribjo tržnico na svetu (največja je v Tokyu). Da niti ne omenjam kak izlet izven meja Sydneya – npr. Blue mountains. Itd. Treba bo priti nazaj. Sydney je fajn. Avstralija je super. Če le ne bi bila takooooo daleč iz Evrope.