Kangaroo, koalas and more

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.


Vsi smo že slišali o kengurujih, koalah in različnih drugih avstralskih prijaznih in malo manj prijaznih živalih. In vedno se mi je porajalo vprašanje – ali se jih da videti v naravi? Seveda se jih da! Samo vedeti moraš kje jih iščeš, pa nekatere so zelo sramežljive. Opozorila za kenguruje in koale so povsod ob cesti, ampak to še ne pomeni, da se jih z lahkoto vidi. Poleg tega jih veliko pride na plan ob mraku ali ponoči – kar je še bolj nevarno, saj lahko pride do nesreče.

V okolici Mebourna je kar nekaj možnosti, da se opazi najrazličnejše živali. Npr. na pomolu St. Kilde (15 minut s tramvajem iz centra Melbourna) je mesto kamor hodijo prenočevat pingvini. Vidi se je npr. lahko ob mraku (prej skoraj ne), razživijo se šele ponoči. Če je ta kolonija majhna, je zato toliko večja (in med turisti tudi popularna) na Philip Island, kakih 100km iz Melbourna. Koale je že težje videti, saj le te redko zapustijo drevesa. Ena izmed možnosti je Otway nacionalni park, ampak midva jih tam nisva videla. Kengurujev pa je precej in jih vidiš tudi čez dan. Res pa je, da se jim skoraj ne da približati. No, razen na nekaj mestih – to se nama je zgodilo na Mornington peninsula, ko nama je lastnica B&B dala nasvet, kje se jih da ogledati. Avto pustiš na parkirišču in se sprehodiš par 100 metrov. Ko izostriš “fokus” opaziš, da si opazovan… in da je okoli tebe na desetine kengurujev. 🙂 Na jugu Avstralije so na morju vidni tudi kiti, vendar moraš biti tam ob pravem času – kar pa december ni bil.

Avstralija ima tudi nekaj odličnih živalskih vrtov – predvsem pa naju zanimala zatočišča za avstralske živali. V bližini Melbourna sta dve večji – Moonlit Conservation Wildlife Sanctuary in Healsville Sanctuary. To niso klasični živalski vrti, saj se ukvarjajo tudi z dejavnostmi kot je vzreja živali, predvsem ogroženih vrst – to je živali, ki jih potem tudi vračajo v naravo.

Prvega sva na poti preko Mornington peninsula obiskala Moonlit Sanctuary. Je manj urejen kot kak živalski vrt, vstopnina pa je 21 AU$. Nudijo pa nekaj kar ni nujno na voljo v drugih živalskih vrtovih – lahko se približaš koali (seveda proti doplačilu), sprehajaš se med kenguruji in manjšimi wallybyji – ki pravzaprav niso v kletki in se lahko gibajo po celotnem zavetišču. Omogočajo tudi druga poglobljena srečanja, za en dan lahko tudi postaneš skrbnik in pomočnik v zavetišču. Kljub temu, da je zavetišče manj urejeno kot kak živalski park (zoo) je bilo meni všeč. Sicer se nisem odločil za bližnje srečanje z rahlo nezainteresirano koalo, nekaj posebnega pa se je bilo sprehajati med wallybyji (pomanjšani kenguruji) in jih hraniti. Seveda lahko od precej blizu vidiš tudi wombata, tasmanijskega vraga, emuja, dinga,…

Healsville Sanctuary je bolj resna zadeva, saj spada v domeno avstralskih živalskih vrtov. Vstopnina je precej višja – 36 AU$. Zavetišče je odlično urejeno in tudi precej večje kot Moonlit. Kletke (obore) so velike in lepe in poskušajo prikazovati naravno okolje. Ukvarjajo se tudi z drugimi zadevami, saj so pomembna “bolnica” za divje živali, ukvarjajo pa se tudi z varovanjem (in razmnoževanjem) nekaterih najbolj ogroženih avstralskih vrst (nekatere žabe, oposumi, papige,…). Vse je zelo informativno in izveš res veliko. Ob doplačilu (in predhodni rezervaciji) se lahko tudi sprehodiš med wombati, kenguruji,…). Ampak… slabost je predvsem količina obiskovalcev, ki je bila res velika – in dejstvo je, da so živali precej bolj oddaljene kot v Moonlit. So pa nekatere obore za živali res odlične – npr. tasmanijskega vraga se da opazovati tudi v vodi in podobno…. In če priznam, mi je bil Moonlit Sanctuary skoraj bolj fajn iz vidika obiskovalca.