Avstralija v dveh tednih

2 tedna. Drugi konec sveta. Avstralija. Je vredno? Seveda.

No… en izmed razlogov zakaj Avstralija je tudi bivanje na Kitajskem. Vseeno je ta oddaljena celina precej bližje, Sydney je namreč iz Pekinga okoli 11 ur leta. Glavni razlog potovanja pa je bil umik iz mrzlega, onesnaženega, sivo-rjavega Pekinga. Ko sem iskal letalske družbe, ki letijo tja sem najprej iskal ne-kitajske družbe. Ker so bile cene pretirano visoke (med 1000 in 1300 EUR) sem se na koncu nekako le sprijaznil s kitajci. Pravzaprav, za skoraj isto ceno bi s kitajci dobil let v poslovnem razredu. Ampak vseeno, na koncu je zmagala China Southern in povratni let za 400 EUR na osebo. Kar je zelo malo. Res je let preko Guangzhoua, ampak vredu. Na obeh letih je A380, kar je zelo pozitivno – pa tudi če letim s kitajci. Pa nazaj grede bom na notranjem letu lahko prvič sprobal B787, kar je tudi fajn.

Ker je Avstralija ogromna se je bilo treba nekoliko osredotočiti samo na določene dele. Tokrat samo Sydney in Melbourne, drugi deli pa še kdaj pridejo.

Osnovna pot je bila taka:
– Sydney in okolica
– Melbourne in okolica
– najem avtomobilia in Great Ocean road
– vmes pa še kje videti kenguruje in koale v naravi.

Spati v Avstraliji v hotelih ni ravno poceni, še posebno če si bolj izbirčen glede lokacije. V Sydneyu sem po preučevanju različnih forumov izbral okraj “the Rocks”, ki je res odličen za nekoga, ki je v Sydneyu prvič. Superlahek dostop z in na letališče, zraven so avtobusi, ladje,… Rezerviral sem Russels Hotel, ki ima super lokacije – ni pa nekaj ultra butičnega ali dragega že tako predragem mestu. Je pa zanimivo, da so se cene sob v istem hotelu dnevno precej spreminjale. V Melbournu sem izbral hotel Alto on Bourke, relativno blizu železniške postaje (tam kamor pride direktni bus z letališča) in je bilo na koncu zelo fajn. Pri obeh hotelih je zanimivo to, da sem za rezervacije v zadnjem trenutku dal precej manj kot pa so cene če bi rezerviral za december sedaj. Drugi hoteli/moteli so bili čisto odvisni od poti – pravzaprav nobenega nisva rezervirala več kot en dan vnaprej – pri nekaterih sva se kar oglasila in vprašala ali je prosto. Včasih je bilo, drugič ne. Je pa vseeno bilo kar nekaj prenočišč na voljo saj se počitnice še niso začele, tako da še ni bilo veliko avstralskih turistov. V Walhalli sva bila še celo edina gosta v edinem hotelu v “mestu”.

Poleg spanja je največji strošek v Avstraliji hrana. V samih trgovinah hrana niti ni draga, je pa draga v restavracijah. Po pravici povedano sem še največkrat jedel burger, ki je bil cenovno med najbolj ugodnimi (ampak si vseeno zanj moral plačati med 15 in 25 AUD). Razni steaki so dragi, kenguru pa npr. stane okoli 30 AUD (20 EUR). Ma, že testenine so drage in raje jem burger kot pa testnine s paradižnikom za 10 EUR.

Najem avtomobila je bil enostaven – na koncu sva se odločila za Europcar, ki je bil v tistem terminu najcenejši. Pa še en rang višji avto sva dobila, ker najin model še ni bil na voljo. Ob najemu avtomobila so zahtevali tudi mednarodno vozniško dovoljenje. Je pa vožnja po Avstraliji zelo nestresna, saj je izven mesta zelo malo prometa. Vozi se res po levi strani, ampak je večina rental avtomobilov avtomatikov, kar zelo pripomore k enostavnosti vožnje. Je pa treba vedeti, da znajo biti razdalje (kljub zemljevidu) včasih zelo velike – ceste pa niso vedno asfaltirane – to ugotoviš šele ko greš proti hribovju v okolici Walhalle. Ko naju je Garmin GPS vozil po potkah, ki niso nujno primerne za običajne avtomobile. Želel sem najeti avto v Melbournu in ga pustiti v Sydneyu, ampak je bil one way drop off fee previsok – 300 AUD. In za manj sva dobila dve enosmerni letalski na Jetstar. Ko sem že pri tem. Leteti v Avstraliji je relativno ugodno in izbira prevoznikov (tudi low cost) je velika. Med Sydneyem in Melbournom so leti praktično na pol ure in če se ne leti na kakšne zelo popularne dni in si fleksibilen z urami lahko dobiš zelo poceni karte (30-40 EUR).

Tako Sydney kot Melbourne imata odličen mestni promet. Hiter, učinkovit in cenovno kar ugoden. V Sydneyu se splača vzeti t.i. Opal kartico na katero se naloži denar. Ne obstaja dnevna vozovnica, obstaja pa maksimalna dnevna poraba 15 AUD oz. 60 AUD na teden. Lahko se jo uporabi na večini busov, železnic in prevozov z ladjami. S tem da npr. samo izlet na Manly v obe smeri pride 15 AUD. Še posebej je njena uporaba ugodna v nedeljah, ko je maksimalna dnevna poraba samo 2,5 AUD – to je praktično ena vožnja z avtobusom. Če je Opal kartica v Sydneyu brezplačna, pa je za t.i. Myki kartico v Melbournu treba plačati 6 AUD. Logika te kartice je malo drugačna in zaračuna za 2 urno uporabo celotno sistema, če pa to uporabiš večkrat na dan, pa največ 8,2 AUD na dan. To pomeni, da je za večdnevno uporabo javni prevoz v Melbournu cenejši.

Glede komunikacije sem se kar odločil za nakup lokalne SIM kartice. Za 10 AUD (7 EUR) je bil npr. pri Telstri predplačniški paket, ki je v enem tednu vključeval neomejene klice po Avstraliji in kar 3Gb prenosa podatkov. No, po enem tednu je bilo treba napolniti kartico. Ampak ker je bilo to relativno drago (30 AUD) sem raje vzel kar nov paket in novo sim kartico za drugi teden. 🙂 Če si v Avstraliji en mesec ali več se že splača napolniti kartico, takole za dva tedna pa res ne. Brezplačni wifiji sicer obstajajo, ni jih pa pretirano veliko – poleg tega 4G prenos dela precej hitreje kot razni wifiji.