Archive

Archive for april, 2015

Kitajski zid – Huanghuacheng

april 25th, 2015 Comments off

MatevzH_zid_huang-0585Sobota, sonce, dan za izlet. Tokrat je bil cilj kitajski zid. Ampak to ne kak turistični del, ampak en lep, strm del, kjer naj ne bi bilo preveč turistov. Gremo na del zidu, ki se imenuje Huanguacheng, cirka 65km iz Pekinga. Ta del zidu pravzaprav sestavljata dva dela. En zelo “turističen”, ki se imenuje Lakeside (Xishuiyu) in en del, ki je uradno zaprt za obiskovalce, ob jezeru Jintang. Pravzaprav, zanimiva tura bi bilo peš povezati oba dela, saj je zid tukaj mestoma popolnoma obnovljen, na nekaterih mestih pa ne. Da se iti tudi proti vzhodu, do prvega večjega kraja – Jiugongshan – je cirka 7 ur hoje (vmes pa parkrat zmanjka zidu)

MatevzH_zid_huang-0620Na turističen del tokrat nismo šli, po eni strani zaradi pomanjkanja časa, po drugi pa tudi zato ker je bilo ogromno ljudi (vstopnina je drugače 45 juanov). Ta del je zanimiv zato, ker so malo nižje zgradili jez in potopili del doline, tako da gre zid sedaj tudi pod vodo.

Toliko bolj zanimiv pa je neturističen del, ki je očitno nekoč bil odprt – ko pa se je porušilo eno stopnišče (oz. pristop na zid) pa so ga zaprli. Podjetni domačini se seveda znajdejo in pobirajo vstopnino, ki znaša tri juane. Zgleda da pobirajo zelo selektivno. Ampak OK. Zid na tem mestu “prekinjata” jez in cesta, kar so verjetno zgradili mnogo kasneje. Sigurno pa je, da je bila na mestu kjer je sedaj jez, včasih ena pomembna in velika postojanka, saj je tukaj potekala že včasih pot. In hoditi se da na obe strani. Na eni strani bi po precej kilometrih (vmes manjka še celo nekaj zidu) prišel do turističnega dela in potopopljenega zidu, na drugi pa gre proti vzhodu in po več dnevih hoje bi se npr. prišlo do dela Mutianyju.

MatevzH_zid_huang-0666Pristop na zid je po strmi, približno petmetrski jekleni lestvi. Kitajcev tokrat ni ogromno, in čimvišje gremo, tem manj jih je. Tukaj je prav zanimivo po kakšnih grebenih so to gradili zid, saj so šli na vsak, pa če je še tako izpostavljen vrh. Prvi del je relativno enostaven in zgleda lepo obnovljen. Na parih mestih se postavi malo bolj pokonci. Na vrhu je utrdba in s tam se odprejo novi pogledi na nadaljevanju zidu. Je pa res, da čim dlje se gre, tem manj je obnovljen. S Samotom greva še malo naprej, na del ki pa postane zelo strm – pravzaprav tako strm da so naredili strme stopnice in moraš gor plezati po vseh štirih (še bolj je pa to neprijetno). Naprej proti vzhodu pa je zid že deloma v zelo bogem stanju.

V vsakem primeru, zelo priporočljiv krajši sprehod kot alternativa turističnim in zelo obiskanim delom zidu. Edini problem je dostop, saj ni prav enostavno z javnim prevozom (čeprav, to je na poti proti Mutianyju, ki je drugi najbolj obiskani del zidu).


Tempelj Lama

april 19th, 2015 Comments off

MatevzH_zid_lama-7962V Pekingu je en kup različnih templjev. In eden izmed njih, mogoče malo drugačen, je tempelj Lama – Yonghegong. To je verjetno eden izmed najbolj pisanih templjev v Pekingu, in hkrati najbolje ohranjen tibetansko budistični tempelj na Kitajskem (izven Tibeta seveda).

Gradnja templja se je začela konec 17 stoletja in na začetku je bila to samo še ena izmed cesarskih palač dinastije Qing in uradna rezidenca za evnuhe. Šele nekje sredi 18 stoletja je to postal tempelj za menihe, ki so prakticirali tibetanski budism.

MatevzH_zid_lama-7985Kompleks je za obiskovalce odprt od 9 to 17 ure. Začne se s krajšim drevoredom, potem pa ga sestavlja 5 templjev, in od vhoda je vsak naslednji pomembnejši. Pravzaprav v vsakem izmed templjev so sedaj kipi bude, s tem da je v zadnjem, paviljonu tisoče sreče kar 26m visok kip bude (vidnih je samo 18m). Posebnost tega kipa je, da je narejen iz enega kosa lesa! Kip je posvečen Matreyi budi. Pravzaprav je z vidika obrti in obdelave lesa tempelj zelo zanimiv – rezbarije in podobno. Kar je zanimivo je to, da je vsaka stavba znotraj kompleksa simetrična oz. tako postavljena.

MatevzH_zid_lama-7961Če se sprehajaš po Pekingu v aprilu ni nujno da vidiš veliko turistov (razen v Prepovedanem mestu). Tukaj je situacija drugačna. Vseh je veliko. Skupine, backpackerji, kitajci. To je tudi eno izmed redkih mest v Pekingu kjer vidiš javno izražanje vere. Ob vhodu dobiš palčke, ki jih potem lahko prižgeš pred posameznimi stavbami. V ta namen imajo pred vsako stavbo pripravljen ogenj in iz gorišča gre fajn dim in daje prizorišču tako malo mističen prizvok.

Aja. Fotografija je načeloma dovoljena, razen znotraj templjev, kjer je prepovedano fotkati bude. Verjetno bi se dalo tudi ukrasti kako fotografijo tam, ampak nisem niti poskušal. Tudi kitajci so bili začuda zelo strpni in so umaknili svoje telefone.

Lokacija templja je sicer malo stran od prepovedanega mesta, ampak še vedno ne tako daleč. Povezave z javnim transportom so odlične, in v bližini je tudi metro postaja (proga 2). Za obiskovalca je mogoče zanimiv še Temple of Earth (eden izmed štirih pomembnih templjev v Pekingu), ki se nahaja kakih 10 minut hoje stran (mimo metro postaje in čez reko). V bližini je par zanimivih in ohranjenih hutongov (čeprav, najbolj znan je mogoče že preveč turističen), ogledati si je možno tudi Imperial college…

Tek po Pekingu – Chaoyang park

april 16th, 2015 Comments off

MatevzH_pek_runaround-3627
Chaoyang Park je ena največjih, če ne celo največja zelena površina v Pekingu (olimpijski park je večji, vendar je lociran izven četrtega ringa). Zgrajen je bil leta 1984 na mestu, kjer je bila včasih palača.

Ker sem v Pekingu bival v bližini parka, mi je bil tek po parku tudi najbolj priročen (drugih zelenih površin v bližini ni bilo). Če je olimpijski park brezplačen, pa je za Chaoyang Park treba plačati vstopnino. Enkratni vstop je 5 juanov, mesečna vstopnica pa stane 8 juanov (rabiš sliko, kupiš pa jo lahko le v začetku meseca).

Park je med tednom zelo popularen med upokojenci, varuškami in vrtci 🙂 Med vikendi pa družinami. Kot običajno v parku povečini ni dovoljeno kolesariti, lahko pa seveda tečeš. Označene so štiri proge – 1km, 2km, 4,5km in 6km. Proge so kar lepo speljane, sicer občasno precej vijugaste, pa vendar. Obstaja tudi precej drugih potk, kjer se lahko krog poljubno podaljša – predvidevam pa, da čez vikende je tu čez dan skoraj nemogoče tekat zaradi množice ljudi. Zelo fajna je pa podlaga, saj večinoma ni le pobarvan asfalt. Pa še precej dreves in senčke je za vroče dneve (glede tega je precej boljši kot olimpijski park). Veliko časa se teka tudi okoli jezera, tako da nikoli ni dolgčas. Pomladi je pa tudi bonus cvetenje japonske češnje, ki jo je ogromno.

Če tekača zagrabi žeja, je precej možnosti za nakup vode, ki je seveda nekoliko dražja kot izven parka, pa vendar.

V parku je tudi precej drugih atrakcij – zabaviščni parki, poletna plaža in vodni park, teniška in košarkaska igrišča, namizni tenis in podobno. Najeti se da tudi čolne in električne avtomobilčke. Vse skupaj je en velik zabaviščni park, ki je seveda orientiran na kitajce, saj je zelo blink blink. Na severni strani je novejši šoping Solana, ki je cenovno zelo drag (tako trgovine kot restavracije). Nedaleč stran je Lucky Street, kjer so cene v restavracijah precej bolj sprejemljive. Nasproti Lucky Streeta pa je t.i. Sino-Japanese Youth Swimming Pool, ki omogoča plavanje v 50m bazenu.