Archive

Archive for maj, 2014

IRONMAN 70.3 – 2014, St. Poelten, Avstrija – poročilo

maj 27th, 2014 Comments off

Prva  triatlon tekma v sezoni. In takoj zaresna. Polovični ironman v Avstriji. Lani sva bila na istem prizorišču z Borutom, in zaradi nizkih temperatur so nam takrat odpovedali plavanje. Letos je zgodba drugačna. Potem ko je bilo mrzlo in deževno vreme en teden prej, je bilo ta vikend lepo – v soboto sicer spremenljivo, a toplo, v nedeljo pa je bilo napovedano vseskozi sončno in lepo vreme. Pravzaprav naj bi bilo precej toplo. Pa še voda. Lani je imela 14c. Letos ima kar 18,5c. Idealno.

Check-in kolesa in druga organizacija: Letos so naredili drugačen check-in. Ni bilo vse zgoščeno v 2-3 urah, ampak si lahko kolo čekiral v menjalni prostor kadarkoli med 10 in 18 uro. Nobenih dolgih vrst, vse je potekalo zelo tekoče. Za vstop v menjalni prostor si rabil kolo, čelado in številko (ter zapestnico, ki si jo dobil ob prijavi). Istočasno si letos moral v menjalni prostor dati tudi obe vrečki (za kolo in za tek), kar lani ni bilo potrebno. Belo vrečko, – streetwear ki si jo oddal v nedeljo zjutraj pred plavanjem, si lahko dobil takoj po koncu tekme. V nasprotju z lanskim letom je letos potekalo vse brez problema in hitro. Rahlo vrste je bilo samo v nedeljo po tekmi pri checkoutu kolesa in vrečk, saj se nas je veliko tekmovalcev prav ob 14h napotilo da pospravi kolo…
Menjalna cona je bila tokrat odprta med 5:30 in 6:30. Vstal sem sicer že ob 4:3o, da sem nekaj pojedel, iz hotela pa sem šel ob 5:30. Tudi parking je bilo dobiti brez problema.

Tekma:
Plavanje: Tokrat ni bilo odpovedano. Rahlo pozno se sicer napotim proti jezeru, in ravno še zadnji čas se uspem ogreti tudi v jezeru. Če sem lani štartal med zadnjimi, je letos moja skupina štartala takoj za profesionalci. 7:05. Kar je bilo super, ni bilo nobenega dolgega čakanja, nobene velike napetosti. Pri štartu sem naredil napako in se postavil čisto v ozadje, na sredino. Ob štartu počasi začnem plavat in takoj problemi – dohitim soplavalce – nastala je gužva, in prav nevarno ter počasi je bilo plavati med različnimi slogi. No, po prvi boji, torej po cirka 200m se je gužva mal zmanjšala in je bilo lažje priti v svoj ritem. Plaval niti nisem tako slabo, problem je bil samo v tem, da nisem bil ravno uspešen v plavanju “naravnost”, saj sem 2x preveč skrenil s poti – enkrat zato, ker sem sledil enemu soplavalcu. Po prvem jezeru (1000m) mi je ura pokazala 1150 in 21 minut in par sekund. Ufa. Malo naokoli. Sledilo je cirka 250m teka do drugega jezera (skoraj 2 minuti) in še 900m plavanja. Sem najprej mislil da mi bo tak premor koristil, pa sem na začetku kar težko prišel v ritem. Tokrat sem porabil par sekund manj kot 19 minut za 950m. Skupaj sem aktivno preplaval torej 2100m, torej 200 več, in če odštejem tek med jezeroma, nekoliko manj kot 40 minut. Uradna ura mi je pokazala 27 sekund več, saj sem na začetku kar nekaj časa čakal da sem lahko začel plavati 🙂 Sem kar zadovoljen s plavanjem, če bi mogoče bolj ravno plaval in se na začetku bolje postavil, pa bi bil čas precej boljši…

Skupaj: 42m23s (788. mesto med 1245 moškimi, po plavanju sem bil uvrščen na 140/229 v diviziji, med moškimi 770/1245, skupno pa 940/1763)

T1: Menjava niti ni tako dolga, vsaj prvi tek od jezera ni. Vrečko sem našel takoj. Potem pa “majhen” problem. Včeraj sem preveč zavezal vrečko in nisem mogel spraviti čelade ven. Strgati tudi ni šlo. Ufa. Izgubil sem sigurno minuto, da sem razpletel kar sem večer prej napletel. Obleka sama je šla hitro dol, samo spet… zaradi premajhen “odprtine” na vrečki ni šla hitro v vrečko… Na koncu sem lepo še zavil v WC, kjer sem sigurno izgubil še ekstra 30 sekund… Sem bil med počasnejšimi, tukaj sem sigurno izgubil 2-3 minuti brez veze. OK, sem bil vsaj na WCju, pa vendar…

Skupaj: 8m14s

Kolo: Po parih kilometrih proga zavije na avtocesto in tam nadaljuje 20km. Če smo lani imeli tukaj veter v hrbet, je bilo tokrat skoraj brezvetrje na avtocesti. Začel sem zelo rezervirano, pravzaprav počasi. Hkrati sem lepo pojedel eno ploščico, gel, in popol nekaj pijače. Tudi nisem hotel začeti prehitro, vsezkozi med 35 in 40kmh (gre rahlo navzdol). Z avtoceste dol je šlo vseskozi malo gor, malo dol in ni bilo dolgočasno. Na 23km pa se je pričel prvi klanec (140 vm, 3km). Vzel sem ga rezervirano. Na vrhu klanca sem bil počasnejši kot lani 4 minute… Ufa… tole pa ne bo dobro, in prvih 30km se naredil v 58m50s, kar je bilo 4 minute počasneje kot lani. Na ravnini pa sem bil potem zelo konstanten. Zelo enakomerno sem vzdrževal hitrost med 33 in 35km in naslednjih 30km naredil precej hitreje kot lani. Pravzaprav, na 60km sem bil skoraj 8 minut hitrejši kot lani, kar pomeni da sem nadoknadil od lani skoraj 12 minut na teh 30 kilometrih… Kmalu se je začel vzpon, in zopet, lepo v najnižjo prestavo in počasi gor – zanimivo, začnem prehitevati nazaj tekmovalce, ki so me prej po ravnini prehitevali. Pa sploh ne grem hitro. Tokrat mi vseeno vzpon ne dela nobenih problemov. Po 68 kilometru sledi daljši in hiter spust (in ne upam biti ves čas na aerobarih) in najvišja hitrost, ki jo dosežem je nekoliko na 60kmh…

Na kolesu sem pojedel 3 gele, eno ploščico in popil tri bidone. Ko sedaj gledam nazaj, bi moral več pojesti.

Skupaj: 2h55m36s, povprečna 30,6kmh, za 90km in po števcu cirka 930 višinskih metrov. Letos zadovoljen. In kolesaril bi lahko naprej, nisem bil preveč utrujen. (750 mesto med 1245 moškimi, po kolesu sem bil uvrščen na 149/229 v diviziji, med moškimi 808/1245, skupno pa 944/1763)

T2: Kot običajno sem si tokrat vzel čas “zase”… menjava je bila sicer hitra, sem pa hotel še zraven na WC in zopet je šla skoraj minuta (ker pač ni hotelo iti nič ven). Ampak OK.

Skupaj menjava: 5m49s, v povprečju vsaj minuto počasnejša kot pri tekmecih ki so bili podobno uvrščeni.

Tek: Če sem lani začel prehitro, sem tokrat želel počasneje. Nisem želel gledati na uro, ampak teči po občutku. In kako je občutek varal. Prvi km je bil hiter, praktično okoli 4:00 na km. In sem namenoma upočasnil. Počutil sem se na začetku odlično. Brez pretiranega naprezanja sem prvi krog odtekel v cirka 45 minutah, kar je bilo v skladu z načrtom za okoli 1h30m. Potem pa problemi. Pri km 13 je pa energija šla neznano kam. Tempo je močno padel, pravzaprav sem se samo še vlekel in čakal na konec. Noben gel ni pomagal, vročina je naredila svoje – nič me ni ohladilo. Ponavadi vedno pospešim v zadnjih dveh, treh kilometrih, tokrat ni bilo energije. Na papirju izgleda trasa ful fajna, vendar je hkrati ubijalska za ritem… komaj prideš v ritem te ovinki spet vržejo ven…

Skupaj: 1h34m55s (313 mesto med 1245, po teku sem bil uvrščen na 112/229 v diviziji, med moškimi 621/1245 skupno pa 720/1763)

Skupno? Podobno kot lani sem pričakoval več. 5 ur 26 minut 54 sekund. Na koncu sem bil po teku kar utrujen, očitno še nisem navajen teči v taki vročini. Uvrščen sem bil na 112 mesto med 229 tekovalci v moji starostni skupini, skupno med vsemi tekmovalci, tekmovalkami in štafetami pa na 720 mesto med 1763.

Še detajli…

Korzika: od St. Florent do Ajaccio

maj 20th, 2014 Comments off

6. dan: St. Florent – Bastia – Corte
Mimo številnih vinogradov in čez hrib prideva v Bastio, ki je veliko pristaniško mesto, s pogostimi trajektnimi linijami v Italijo in Španijo. In tukaj je nekaj kar že od Ajaccis nisva videla – gost promet.

Osrednji kraj v mestu je velik park St. Nicholas, ki se nahaja ob pristanišču ter terminalu za trajekte. Tam je v senci dreves ogromno restavracij, in sprehajanje je zanimivo. Glavna turistična zanimivost pa je seveda citadela, ki se nahaja nad starim pristaniščem. Tam so promenade hiš rahlo razpadajoče, spodaj v marini pa so drage jahte. Tak posebnen šarm ima to staro pristanišče. Citadela pa se nahaja nad pristaniščem in vsebuje kar nekaj lepih stavb in razgledov. Kot običajno ob tem času, zaradi letnega časa (izven sezone) zgleda prav zapuščeno. Vseeno pa Bastia ni kraj, kjer bi si želel preživeti počitnice.

Sledi vožnja v “hribe”, do mesta Corte. To je univerzitetno mesto in nekdaj tudi prestolnica Korzike. In tudi središče korziškega odpora proti okupatorjem. Tukaj smo že blizu najvišjim goram Korzike in kulisa je res lepa. Spiva na eko-farmi, za večerjo pa se prav prileže golaž iz merjasca 🙂

7. dan: Corte – Ajaccio
Zadnji dan. Izsilim izlet v “hribe”, do konca doline Restoncia, kjer bi se sprehodila do jezer na višini okoli 1700m. Cesta po dolini je ozka, pokrajina je pa super lepa (me spominjanja na dom) in čim višje gremo, bolj alpska postaja.že sedaj se je problematično izogibati avtomobilom na cesti, ne morem si zamisliti kak prometni kaos je tukaj poleti. Je pa na koncu doline (oz. do kjer se da pripeljati, saj je plaz odnesel cesto cirka 1,5km pred koncem doline) klima čisto drugačna in je prav sveže. Sledi lažji sprehod do ovčarske vasi, jezera pa bodo ostala za drugič. Drugič bo treba priti na kak daljši treking sem…

Sledi samo še vožnja nazaj do Ajaccio, ponovno čez visok prelaz, ki pa je tokrat manj zavit in tudi bolj prometen, saj je cesta glavna prometnica med največjima mestoma na Korziki. In Ajaccio se začuda zdi čisto domač…

Korzika: od Calvi do St. Florent

maj 19th, 2014 Comments off


4. Dan: Calvi (krožna)
Dan je namenjen počitku od vožnje, saj je bil včerajšni dan, ob zelo ovikasti cesti, zelo dolg. Prav čudno je biti na cesti kjer ugotoviš, da ima avto kaj več kot tretjo pristavo in gre celo več kot 50kmh.

Hotel je načeloma super, samo zajtrk je rahlo drag, zato greva kar v mesto – v marino pravzaprav. Calvi je bil v celotni zgodovini Korzike eno pomembnejših mest. Simbol kraja je citadela, ki je bila zgrajena v času genovske okupacije. Od zunaj je citadela res lepa kulisa mestu, ki je večinoma novo in sedaj namenjeno poletnim turistom. Pričakuješ, da bo znotraj citadele polno življenja in veliko malih trgovinic, pa ni tako… Je pa nekaj zanimivih stavb, od cerkve, kasarne do smodiščnice. Tukaj tudi pravijo, da se je v Calviju rodil Krištof Kolumb, kar pa je vprašljivo, saj isto trdi še nekaj drugih krajev. Vseeno si lahko obiskovalec pogleda, kje naj bi včasih stala njegova rojstna hiša.

Opoldne je kmalu in greva malo na plažo. Tukaj je prvič morje mirno, da se da v njemu tudi kopati. Kljub soncu (in zunanji temperaturi okoli 25c) pa je mrzlo… Ne vem če ima 20c. Plaža je sicer lepa, vendar moraš kar nekaj časa hoditi v vodo da lahko normalno zaplavaš.

Popoldne še kratka vožnja do bližnjih “hilltop” villages, majhnih vasi, ki so posejane v zaledju Calvija in Ile Russe. Sant Antonio leži prav na vrhu hriba, ima odlične razglede in je tudi zelo lepo obnovljeno. Ni čudno, da je to ena najbolj popularnih izletniških točk v bližini Calvija. Vidi pa se, da je trenutno izven sezone, ker je turistov malo in posledično tudi večina stvari je zaprtih. Zanimiva je tudi vasica Pigna, ki so jo zasedli umetniki in jo tudi obnovili.

5. dan: Calvi – Nonza – St. Florent
Prvi postanek je Ile Russe. Vidi se, da je, tako kot v Calviju, turizem zelo močan, kar se vidi na turistični infrastrukturi. Tukaj greva samo do bližnjega genovskega stolpa in svetilnika, samo mesto pa ni nekaj wau. Je pa zanimivo, da je bilo ustanovljeno zato, da bi bilo tudi na severni obali eno mesto, ki ne bi bilo v genovskih rokah (kar sta bila Calvi in Bastia). Cesta je od Calvija do Bastie široka in prav fajna za vozit, najina naslednja destinacija pw je vasica Lama. Leži nekaj deset kilometrov v notranjosti, pod relativno visokimi hribi in je zato tudi popularna za pohodnike. V vasi je precej starih vil, in celotna vas je prav lepo obnovljena. Mogoče mi je všeč zato, ker to ni zaradi turistov, ampak tam ljudje živijo.

Sledi malo daljši transfer. Mimo St. Florents do Nonze. Obala do Nonze, vključno s cesto je zopet fenomenalna. Kraj pa je turističen da bolj ne more biti. Vseeno, kulisa je lepa, saj je kraj lociran na pečinah visoko nad morjem in bližnjo plažo s črnim peskom.

Zvečer sva nameravala v Bastio, ker pa je bila cesta zelo ovinkasta (čez hrib) sva prespala v St. florentu. Staro mesto (par hiš) je pravzaprav zanimivo, prevladujejo pa restavracije (ki imajo praktično vse iste menije)

Korzika: od Portu do Calvi

maj 18th, 2014 Comments off

3. dan Portu-Evisa-Portu-Calvi – 150km
Ta del Korzike je eden bolj divjih in nedostopnih (čeprav, turistični busi množično vozijo tudi sem). Katerakoli pot sem vodi po nešteto ovinkih. Ampak, preden greva proti severu, zavijeva proti kraju Evisa, ki leži približno 700m visoko. Pot vodi po ozki cesti, polni nepreglednih ovinkov, nad prekrasnimi kanjoni. Med Portu in Eviso je tudi znana pešpot po kanjonu, samo to bo na vrsto prišlo drugič. Pri kraju Evisa, ki je znano po kostanjih, se klima in rastje že počasi spreminja in postaja bolj alpsko. Cesta naprej vodi proti Calviju čez najvišji prelaz na Korziki (1400m nad morjem), ampak midva se po kosilu obrneva nazaj proti Portu, saj sem želel iti v Calvi po krajši, obmorski cesti. No ja… polni ovinkov, prekrasnih razgledov in presteljenih znakih.

Prva vmesna postaja je t.i. kraj Galeria. Tu sem si zaželel s kanuji po narodnem parku – reki. Ker pa še ni sezona, tudi kajakov ni bilo, tako da bo še treba priti nazaj. Naprej sva ponovno izbrala obmorsko cesto, ki pa je bila za spremembo obupna… luknja ob luknji, in to cirka 20km… ja, to se vleče…

Hotel s 4 zvezdicami za 80 EUR (off season rulz) in morska hrana 🙂

Korzika: od Ajaccio do Portu

maj 17th, 2014 Comments off

Korzika je eden izmed največjih otokov v Sredozemskem morju (četrti pravzaprav, za Sicilijo, Sardinijo in Ciprom). Nahaja se zahodno od Apeninskega polotoka. Upravno je Korzika del celinske Francije, čeprav jo od nje loči Ligursko morje in je precej bližje Italiji kot Franciji. Razdeljena je na dva departmaja, Corse-du-Sud s sedežem v Ajacciu ter Haute-Corse s sedežem v Bastiji.

Časa za ogled Korzike je bilo samo 7 dni. In prav toliko dni sva imela rent-a-car. Avto je bil pravzaprav super, skoraj nov Peugeot 2008. Ceste so… razmeroma dobre, nekatere so bile še celo nedavno prenovljene (npr. del med Ajaccio in Portu ob morju), nekatere ceste so obupne (npr. med Galeria in Calvi ob morju), vse pa so ovinkaste in imajo nekaj skupnega. hitro ne moreš voziti. Skupaj sva tako naredila preko 700km, kar je kar precej. Ampak. Prvič doslej sem bil nezadovoljen, saj mi je AVIS s kreditne kartice brez obrazložitve (in v nasprotju z računom) trgal 20 EUR preveč. Zato za naslednjič. Ne hvala AVIS. Toplo odsvetujem.


1. dan Ajaccio – cirka 10-15km
Ajaccio je glavno mesto Korzike. Prav tako je Ajaccio rojstni kraj francoskega generala in cesarja Napoleona Bonaparta, rojenega v korziški plemiški družini. Prišla sva pozno zato je bil muzej že zaprt. Kaj nam ostane? Hrana! Večerja v restavraciji Le 20123.  Super okusno, količine ogromne, a hkrati precej drago.


2. dan Ajaccio-Parata-Portu – 105km
Ajaccio kot mesto ni nič posebnega. Je pa v ponedeljek definitivno bolj živo kot pa v nedeljo. In posledično tudi zanimivo. Tržnica, trgovine, prav užitek je bilo jesti zajtrk na trgu in opazovati vrvež.
Od tam sva šla proti rtu, ki je zelo znan prav po naslovnici Lonely Planeta. Pointe de la Parata. Tam se nahaja genovski stolp ob prekrasni kulisi otokov in svetilnikov v ozadju. Parking je sicer treba plačati, obisk je pa brezplačen. Obstajata dve poti. Upokojenska, ki gre vseskozi po ravnem in malo bolj živahna pot čez greben.

Po ogledu sva se namenila na prvi daljši transfer. Ob morju proti kraju Portu, približno 90km stran. Takrat prvič ugotovim, da bo vožnja po Korziki trajala. Ko se začnejo ovinki, ponavadi niti ne dosežeš veš ko 40 kmh, hitro se preprosto ne da voziti. Ob obali severno od Ajaccia je par turističnih krajev s plažami, ampak nič večjega. Prvo večje in bolj zanimivo mesto je Piana, kjer sva ob sončnem zahodu in pogledi na zaliv Porto in narodni park Scandola so prekrasni. Pot naprej vodi skozi Calanques de Piana, (značilne strmali nad zalivom Porto), skupaj s sosednjimi ozemlji so pod nazivom Golfe de Porto (calanche de Piana, golfe de Girolata, réserve de Scandola) od leta 1983 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine. Cesta je ozka in precej vijugasta.

Po cirka 10km te pot le pripelje v Portu. Osebno me je kraj malo razočaral, saj sem mislil da je to kaka stara ribiška vasica. Ampak je daleč od tega. Samo hoteli in spet hoteli. Pa restavracije, ki by the way nobena ni prav vredna omembe. Vredu, za eno noč bo čisto OK.