Home > šport > IRONMAN 70.3 – 2013, St. Poelten, Avstrija

IRONMAN 70.3 – 2013, St. Poelten, Avstrija

maj 28th, 2013

Vreme: Hladno (med 6 in 10c), deževno, zelo vetrovno. Na kolesarski progi je bilo vse. Od vetra v hrbet (samo prvih 20km), v prsa (cirka 30-35km) do močnega stranskega vetra (zadnjih 15km). Meni zelo težke razmere.

Prijava: Celotno prizorišče, skupaj s prevzemom številk je relativno majhno, razstavljavcev je precej manj kot sem pričakoval. V petek sem čakal na prevzem številke samo cirka 2-3 minute, v soboto pa se je ta čas podaljšal tudi na uro. Na splošno je v okolici dovolj parkingov, tako da kake velike panike ni.

Check-in kolesa in druga organizacija: V soboto popoldne, med 15 in 18 uro. Ob 17 uri je bila vrsta kar dolga, vendar je hitro potekalo. Ob vstopu skenirajo čip, te slikajo s kolesom in to je to. Kolo postaviš k svoji številki, še zadnjič preveriš in je. Zjutraj so do sedmih (prvi štart za profije je bil ob 7:30) omogočili še zadnje popravke na kolesu. Na srečo smo dan prej dobili tudi brezplačna pokrivala za kolesa, saj je ponoči spet močno deževalo. Takrat smo tudi oddali preostale vreče za menjave. Pohvalno je to, da so zjutraj pripravili topel prostor, kjer smo lahko čakali na štart.Po tekmi si takoj dobil samo pijačo in alu folijo v katero si se lahko ogrnil, hrane pa nič. Tudi za “streetwear” je bilo treba kar nekaj časa čakati na mrazu, saj je bilo prostovoljcev, ki so delili te vrečke premalo. Hrana pa… vrsta in pizze, palačinke, sadje in pivo.

Tekma:
Plavanje: Odpovedano 🙁 Glede na to, da so v soboto odpovedali plavanje zaradi vremenskih razmer (voda 15-16c, zunaj zjutraj temperature samo 6-7c) – mraza in vetra, smo imeli na koncu samo duatlon. Drugače je pa plavanje v dveh jezerih, in vmes je treba cirka 200m še teči čez most. V soboto sem sprobal neopren (še predno so odpovedali plavanje), voda sicer ni bila zelo topla, ampak prav mrzla pa tudi ne. Meni osebno čisto OK za plavanje, edino 2 kapi sem imel na glavi. Res pa je, da v vodi ni bilo mrzlo, mrzlo je bilo zunaj na vetru. Sem bil pa kar malo razočaran zaradi odpovedi.

T1: Prva menjava je bila tokrat »omejena«. In brez preoblačenja. Zato je bilo samo to, koliko hitro si lahko tekel v kolesarskih čevljih. Ker imam pedala SPD in take čevlje da v njih lahko normalno hodim, sem iz te menjave prišel med prvimi… jep… če bi se cel triatlon poznal po teku v kolesarskih čevljih bi bil med najboljšimi!!!!

Kolo: Po parih kilometrih proga zavije na avtocesto in tam nadaljuje 20km. To je bilo edino mesto, ko smo imeli vsaj malo vetra v hrbet in je kar letelo. Z avtoceste dol je šlo vseskozi malo gor, malo dol in ni bilo dolgočasno. Na 23km pa se je pričel prvi klanec (140 vm, 3km). Ni bil predolg, niti prestrm. Sledil je še krajši spust, kjer pa so bile ceste zavite in kar nevarne. Prvih 30km sem naredil v približno 54 minutah. Čisto zadovoljen.

Potem pa… iz ogleda prejšnji dan sem vedel, da je naslednjih 30 km ravnih. In res. Zelo malo vzpona, zelo malo spusta. Načeloma bi moralo leteti. Vendar. Protiveter je bil zelo močan, in poznalo se je pomanjkanje aerodinamičnosti na kolesu, poleg tega pa sem rabil precej več energije, da sem vsaj približno vzdrževal dostojno hitrost. Vmes še en krajši dež, ampak niti ni motil. Moj plan je bil tukaj po ravnini vzdrževati hitrost okoli 30kmh, oz. biti še malo hitrejši… vendar… veter je imel svoje plane. Za drugih 30km sem porabil 62 minut, kar je bilo PRECEJ več od pričakovanj.

Ne vem zakaj, ampak prav čakal sem, da se začne klanec, da mi ne bo več treba goniti proti vetru. Vzpona je bilo cirka 6km (dejansko se je cesta rahlo začela vzpenjati že dva km prej), ko smo naredili 300 vm v približno 6km. Ja, je bil daljši in se je tudi bolj vlekel kot prvi vzpon. Na žalost sem letos malo vozil v hrib s kolesom, tako da sem se že prej tudi najbolj bal tega dela. Ampak OK, počasi je šlo. Na vrhu je bilo ponovno okrepčevalnica, in odločil sem se iti na WC, ki sem ga iskal že par 10km. In tukaj se začne kalvarija. Kot prvo, je daleč od ceste stavba (gasilski dom) z WCjem, kot drugo je samo en odprt. In še ta zaseden. Na koncu obupam, in po dveh ali treh minutah jezen odkolesarim naprej. Itak je potem  sledil več ali manj spust. No, prej še en krajši klanec, 80vm v 2km. Ni bilo panike. Potem pa naj bi se spustili  proti St. Poltnu. Tukaj se je pa ponovno začela kalvarija z vetrom. Tokrat bočnim, kar je bilo zelo nevarno, ker so bile hitrosti kar visoke, sunki pa zelo močni. Upočasnil sem, nisem želel padca, in na koncu čisto rekreativno počasi prikolesaril v St. Polten. Za zadnjih 30km se porabil kar uro 1 in 10 minut, seveda sem bil čisto razočaran.

Skupno 90 km in približno 920 višinskih metrov. Kar precej. Žal se je čez dan veter precej okrepil in bil opoldne precej močnejši kot pa zjutraj, ko smo ga imeli v hrbet.

T2: Na tranziciji na tek se mi po pravici povedano ni več nič dalo, bil sem kar malo razočaran sam s sabo, tako da sem se odločil, da se ne bom več naprezal. Vzel sem si skoraj 8 minut za tranzicijo, končno šel normalno na WC, zavezal tekaške copate in počasi začel teči.

Tek: Že na začetku sem se odločil, da tek ne bo podiranje rekordov, ampak soliden in ne preveč utrujajoč tek. Tempo je bil prvih par km čisto OK, ne prehiter. Zopet me je »ujel« močan protiveter, proti kateremu res ne znam iti ne na kolesu, ne pri teku. Po ene 11-12km me je prehitel en tekač, ki sem se ga držal vse do konca, tako da sem imel na koncu čas 1h37m, kar niti ni slabo, prav dobro pa tudi ne. Z obilico moči sem potem pritekel do konca, zadnje 2-3 km sem še kar precej upočasnil tempo. Ampak OK. 1:37.51. Ni slabo, ni dobro. Bi pa lahko v takem tempu še tekel naprej.

Skupno? 4 ure 52 minut 41 sekund. Pričakoval sem več, ampak po fiasku na kolesu nisem imel volje za kaj več. Če računam še plavanje, bi bil čas tam okoli 5:35-5:40, kar je nekje v okviru načrta. Mogoče takrat ne bi tako brez veze zgubljal časa v tranziciji in bi se še ekstra potrudil na teku… Bomo videli drugič…

Za konec ocena? Organizacija Ironmana je solidna, vse poteka kot po maslu. Motilo me je edino pomanjkanje WCjev. Plavanje bi lahko bilo zanimivo, kolesarska trasa razgibana in ti da možnost voziti se po avtocesti, tek je pa rahlo naporen, saj ni raven kot palačinka. Je par manjših kratkih klančkov, ki ti ravno razbijejo tempo. Sam nisem zadovoljen z nastopom, je pa to lekcija za drugič. Predvsem bo več treba narediti na kolesarjenju. Če že materiala nimam dobrega (se zelo pozna aerodinamika!) pa so bile tokrat pomanjkljivosti v pripravi (fitnesu) na kolesu prevelike… Drugič…

Kaj sem se naučil:

– potrebnega je več kolesarskega treninga… 1000km letos seveda ne zadostuje. In to raznoliki trening, isto kot pri teku – od intervalov do počasnih voženj
– razmisliti kaj želim doseči in temu primerno nabaviti boljši material – od kolesa do obleke na kolesu za primer hladnejšega vremena
– bolj naštudirati menjave
– kaj storiti na mentalni pripravi, ne sme me vržti iz tira en ubogi WC
– ne zaspati na starih tekaških lovorikah, sploh pa ne pozabiti na tekaški trening (kar malo sem – po maratonu v Parizu sem v povprečju na teden pretekel samo med 20 in 25km), manjka mi predvsem treningov hitrosti
– pri plavanju pa… ne vem natančno, ker ni bilo tekme… ampak od preizkusa v jezeru je bilo očitno, da mi manjka orientacije (sem plaval cikcak), v vsakem primeru pa manjka preplavanih kilometrov

Categories: šport Tags:
Comments are closed.