Photo MH

Jutro. Ob izstopu iz letala takoj butne vroc zrak. Ze zjutraj “samo” 26c, no po vseh opravljenih formalnostih je ze 33c.

Vglavnem. Super, da smo tukaj. Vseeno pa zaenkrat se noben bankomat noce dati denarja. Fajn. Zjutraj z letalisca rush hour in zastoji, kar pa ni onemogocilo nasega voznika, da je vozil kot Ayrton Senna. Sem ze pozabil, da pravzaprav vsi brazilci tako vozijo.

Bomo pa tokrat prvic spali na Santa Teresi. Pogled je super, lastniki (casa do carmen & fernando) prijazni… Edini problem je bil, da naju noben taksist ni hotel peljati. Ker so kao “kocke” pa ne dobijo prevoza nazaj. Imam jih na sumu, da je vse skupaj preblizu pa bi premalo zasluzili.

Ah, tranquillo… Take it easy. Cidade maravilhosa.

Zopet na poti. In ponovno odlocitev v zadnjem trenutku. V ponedeljek, danes je pa certrtek, ko je ze odhod. V igri je bilo kar nekaj destinacij, od Sri lanke na vzhodu do San francisca na zahodu, vmes pa se nekajkrat na juzni polobli. Zmagovalec pa je… Tako kot pred enim mesecem, ko so izbirali prihodnje poletne olimpijske igre – Rio de janeiro in Brazilija.

Pravzaprav je tokrat casa malo, samo dva tedna. Kdo bo rekel da je to ogromno casa. Ah, vse je relativno. Za Rio in okolico bosta dva tedna dovolk. V vsakem primeru si moram pogledati eno nogometno tekmo na Maracani…

Vglavnem. Pot se je zacela danes ob 6h zjutraj. Vmes dve voznji z avtom, vlak, bus, letalo pa se malo paste in hamburger, pa smo v Lizboni. Samo se ladja je manjkala…

Vsaj boarding bo cez pa minut, da se lahko namestim in zaspim… In se zbudim v soncnem Riu…