Home > 2008 Čile, Bolivija, Čile, foto, Južna Amerika, potovanja > Vroce v San Pedru de Atacama

Vroce v San Pedru de Atacama

december 8th, 2008

Dovolj velikih mest… dovolj pocivanja… hocem se voziti 🙂

In voznjo sem dobil… in busi so tukaj taki, da se lahko vsi evropski busi skrijejo. Ker sem sel pot za 24 ur, sem izbral nekoliko drazji salon cama (skupaj je bilo cirka 50US$), ki je bil res udoben. Ceprav, se vedno ni narejen po moji meri, ampak po meri nekoliko manjsih Cilencev. Ampak vredi, ne bodimo pikolovski.

Sel sem v mesto Calama na severu Cila, ki je mesto rudarjev, saj je tukaj v blizini najvecji rudnik bakra na svetu (vsaj tako pravijo). In ta rudnik, Chique je v medijsko pozornost katapultiral Che Guevara, ki ga je na svoji poti obiskal in bil tudi sokiran nad izkoriscanjem ljudi. To naj bi bila tudi prelomnica v njegovi “karieri”, ko je postal “socialno” bolj razumevajoc 🙂

No, od takrat se je precej spremenilo, rudnik ni vec v ameriskih rokah, ampak je bil v 70tih nacionaliziran, in od tega rudnika se vedno zelo dobro zivijo okoliska mesta, se posebno Calama. Calama je zanimiva za tistih par ko cakas na povezavo busa. Zal pa sem prisel sem na en zelo neprimeren dan. Torej, 8.12, cerkveni praznik, ko je bilo vse zaprto… Kar tudi pomeni, da nisem mogel iti pogledat tega monstruma od rudnikov… Tko da, zal razen lepe storije nimam nobenih drugih vtisov.
Sem pa ob pohajanju po Calami na glavnem trgu nasel zanimiv lokal. Club Croata. Zunaj hrvaski grb, napis Hrvatski, Croacia… ok, pa gremo tja na kosilo… In bilo je res dobro. Ni bilo pa ne duha ne sluha o hrvaski hrani. Nimam pojma kaj sem jedel, ampak bilo je dobro 🙂 In ko vprasam kelnarja ce kdo govori hrvasko rece da ne, da to je ime lokala ze dolgi cas… Bil je pa zanimiv lokal. Osredni del lokala je bila TV, in vsi gostje s(m)o ob obedu tudi gledali TV 🙂

Sledila je kratka voznja (2 uri, kratka za cilenske razmere) do San Pedra. Ha, sploh nisem vedel, da je toliko turistov v Cilu 🙂 Vse je bilo odprto, za nas gringote je vsa infrastruktura. Namestil sem se v Hostalu Sonchek (ja, slovensko pribezalisce v Cilu, kjer pa zal te dni ni gospe Mojce) in se odpravil raziskovat… Pravzaprav, tukaj sledim nacelu take it easy, in bom verjetno ostal tukaj vec dni kot prvotno nacrtovane tri. Malo bo treba kolesariti, potem pa se iti na kak izlet… ampak o tem kdaj drugic vec…

Se to… glede na to, da sem sam, budget conscious popotnik (ja, eni bi rekli gorenc) sem si rekel, da grem probat v eno lokalno gostilnico… Nobenega blescega napisa zunaj, samo ene par miz in kuhinja tako, da si lahko videl kaj je gospa pripravljala… Notri ene par domacinov, en sam gringo. Lastnica zelo prijazna, hrana pa vec kot odlicna… njam… eno juhica je bila res perfektna. Pa se brez doplacila sem v spanscini dobil zgodbo o cerkvi v San Pedru, kako je gospa nezadovoljna z novim zupnikom, in da bi ona rada veckrat sla v cerkev… :)) Glede na to, da sem tukaj se nekaj dni, me bo gospa definitivno se videla…

Aja, sem ze omenil, da je tukaj VROOOCE :)))

Comments are closed.