Copacabana

december 23rd, 2008

Yiiiii… gremo na Copocabano… Zal ne tisto v Braziliji, ampak “originalno” Copacabano v Boliviji. Mesto je na zanimivem kraju ob jezeru Titicaca, med nekaj manjsimi hribcki. Skozi stoletja je bilo to sredisce romanj (in je se), danes pa je tudi plac za zure in poroke za bolivijce. Tako da se tam vedno kaj dogaja.

Kraj je ime dobil za casa inkov, ko so temu kraju dali ime Kota Kahuana oz. Copacahuana (v ajmarscini pogled na jezero). Kdo bi si mislil, da bodo brazilci to imeli povzeli, in jo naredili svetovno znano 🙂 Kopalcev je bolj malo, mogoce sem jih nastel vse skupaj tri. Voda je mrzla, in niti ne pretirano cista. Zato se bolivijski turisti raje zadrzujejo na plovilih, ki so vseh moznih pogonov, oblik in velikosti.

Vglavnem, v okolici je ogromno vecjih in manjsih inkovskih ostankov, se najpomembnejsi so na otokih Isla de la Sol (otok sonca) in Isla de la Luna (otok lune). Isla de la Sol je bila za inke sveto mesto, saj naj bi se tu rodilo kar nekaj njihovih bozanstev, med drugim tudi sonce. Isla de la Luna pa je bilo mesto, kjer je po legendi sla luna v nebo… No, dovolj o zgodovini… Kar sem se odlocil, je bil trek pocez cez otok Isla de la Sol, po slavni inkovski poti. In sedaj resnicno spostujem inke, saj le ti nio bili samo odlicni gradbeniki, ampak so naredili neverjetne poti. Tudi zahtevne… Pot gre namrec po vrhu otoka (tukaj prebivalci tako severnega kot juznega dela otoka pridno pobirajo “pristojbine” za hojo, ki omogocajo vzdrzevanje poti in WCjev ob poti – aja, WCja ni bilo niti enega). Titicaca je na visini priblizno 3800 m nad morjem, medtem ko so najvisji hribcki na otokih visoki okoli 4100m. Mogoce se slisi mala razlika, ampak visina zmatra… in je bilo kar naporno hoditi tisti 8-9km po zgocem soncu…

Da se pride na otok je najprej treba prestati uro in pol mucenja na barki. Kdo bi si mislil, da bo to tako naporno. Nazaj grede smo se “ustavili” tudi ob plavajocih otokih, ki pa so po moje en cisti “ponaradek”. Takoj se je videlo, da imajo leseno osnovo oz. ogrodje, slama pa je polozena samo gor zaradi lepsega. Ja no, po treba iti se na perujsko stran preveriti kako je s tem.

Drugace pa se o Copocabani… Kot sem ze omenil, je to romarsko mesto. In k tamkajsni katedrali nosijo blagoslovit vse zivo… od buso, avtomobilov, pa do zivali in seveda otrok… Definitivno je to biznis, in zupnik hodi naokoli po parkingu in skoraj sprica avtomobile z vodo iz vedra. Nekako tako kot nase Brezje 🙂
Za konec pa… dobre postrvi imajo v jezeru. Je pa zanimiva barva mesa teh postrvi, je namrec rdeca kot losos… Tko da, zdej ne vem vec natancno kaj sem jedel… 🙂
Comments are closed.