Home > 2007 Indija-Ladakh, Azija, foto, Indija, potovanja > Aklimatizacija v Lehu

Aklimatizacija v Lehu

julij 8th, 2007

img_0152Se eno zgodnje vstajanje… ob 2:45 🙂 Letalo v Leh je ob 5:20, do takrat je pa treba priti do letalisca, se cekirati in podobno… Tale domestic terminal v Delhiju je ena prava avtobusna postaja… in rules are ment to be broken 🙂 Npr. pise, da se ne sme jemati tekocin… ok, pa je nisem dal v mali rukzak, jo bom nesel v roki in kar bo bo… in noben ni nic rekel… Da ne govorim, da ti s kredo (!!?!) ob cekiranju s kredo napisejo na rukzak kam ga je treba poslati 🙂 In da moras eno uro pred letom iti ven iz terminala identificirat tvoj rukzak 🙂 Zabavno… no, vsaj ves da bo prtljaga prisla s tabo…

Let v Leh je bil kratek… mogoce uro in pol… zal se je nekaj zgodilo kar nisem hotel… oblaki… nebo se je zaprlo… tako zal ni bilo nic od fantasticnih pogledov,ko smo leteli cez Himalajo… Pristanek je bil… tudi zanimiv… ene par ostrih ovinkov in ze smo v dolini Inda… ja.. morjo obvladat, okoli Leha so vrhovi visoki grebeni visoki vsaj 5000 metrov.

Zal nas je slabo vreme kar spremljalo… ko smo pristajali, so se se videli sesttisocaki naokoli, kaksno uro po pristanku pa se je ulilo… eh, ne bi verjel, ce ne bi pristali v puscavi… ja, v Ladaku ni dreves, razen tam kjer zemljo namakajo… Ocitno deluje tole globalno segrevanje tudi tukaj in prinasa padavine, ki jih obicajno nikdar ni bilo… Aja, je pa ena velika razlika z Delhijem. In to ni visina… je temperatura… in cez dan ni sla nad 19C, tako da je bilo kar prijetno… Ok, tudi ni bilo sonca, pa vendar… Dejansko pa mesto resnicno zivi samo od junija do septembra vsako leto, saj je drugace nemogoce razen z letalom priti sem. (na katero koli stran gres, bodisi proti Srinagarju, bodisi proti Manaliju, imas cestne prelaze nad 5000 metrov, ki so zelo hitro zasnezeni). Ja, poletja so tukaj zelo kratka…

Danes je dal aklimatizacije in tezkega pocivanja (beri spanja), zato tudi nisem kaj prevec hodil po okoliskih templjih (ki so vsi par sto visinskih metrov nad mestom). Turistov je kar veliko za tako odrocno mesto. Se vidi, da je to izhodisce za trekinge in vzpone nad bliznje sesttisocake (ja, tudi dva sedemtisocaka sta dokaj blizu, ceprav geografsko lezita ze v Kasmirju). Dobis pa tukaj skoraj vse kar isces… od alpinisticne opreme (ceprav, razne budne Mammut in North Pole so mi sumljivo ‘kitajskega izvora’, do spominkov iz Tibeta… Ljudje so tukaj seveda popolnoma drugacni kot pa Indijci, in imajo vec skupnega s Tibetanci kot pa z Indijci… poleg tega je tukaj tudi ogromno beguncev iz Tibeta…

Se to… vceraj sem preventivno vzel Diamox, torej tableto, ki naj bi nekoliko blazila ucinke visinske bolezni (pac, pristajamo na 3500 metrih). Ma, ne vem… ocitno deluje… ker se pocutim odlicno, samo problem je, ker je to zdravilo diuretik, tako da je treba vsako uro na WC… mislim, da ga ne bom dolgo jemal :)))

No, da ne bom vec bluzil naprej. Itak nimam kej pametnega za napisat. In predno spet zmanjka elektrike 🙂 Pa se fotk nisem mogel uploadati… GSM pa itak ne dela in ni signala.. maila tudi nisem nic bral tako da… mam malo odklopa od zunanjega sveta… :)))) Itak bom pa sedaj v Lehu se tri noci, tako da…


Categories: 2007 Indija-Ladakh, Azija, foto, Indija, potovanja Tags:
Comments are closed.