Archive

Archive for julij, 2005

“Hard way”

julij 8th, 2005 Comments off

Ocitno imava rada probleme… V petek zjutraj greva na sprehod med kraterskimi jezeri, saj sva noc poprej spala ob idilicnem jezeru Nkuruba. Po cirka 6km hoje (tudi mimo Top of the world – od tam naj bi se videlo tri parke, torej Queen Elizabeth NP, Kibale NP in pogorje Rwenzori NP – sama razgledna tocka po pravici povedano ni nic posebnega, saj je bila vidljivost preslaba) prideva do koncne destinacije, in poskusava najti prevoz… nic, cesta prazna… Kaj zdej? Na uri je odbila 15, do Fort Portala pa 23km… Zacneva hoditi…

Po 6-8km hoje v zgocem soncu bi lahko avtomobile in kombije prestel na prste ene roke, pa se vecina je sla v napacno smer… Koncno se naju usmili en avto, za katerega se izkaze, da v pritljazniku prevaza CELO kravo. To ugotoviva, ko se ustavimo pri lokalnem mesarju nekje ob cesti par km pred Fort Portalom. Krava je bila seveda razkosana, brez koze in z vsem drobovjem ter polozena v pritljaznik avtomobila (kaj vse ne gre v te cudezne toyote!). No, za nekaj casa v Ugandi ne bom jedel govedine… Zvecer pa skoraj zamasiva odtok tusa z rdecim peskom, ki se je cel dan nalagal na nama… Guesthouse, kjer prebivava, ni poceni ampak ima super razgled in park ter se boljso vecerjo. Vidi se, da so lastniki mzungoti oz. nek par iz Nizozemske. Pri vecerji spoznava irca, ki v mestu Fort Portal ustanavlja univerzo… Mountains of the moon se imenuje… kaj pa vem, mogoce grem pa tja cez kaksno leto delat doktorat 🙂 (ja ve, bo prej se kaj drugega treba dokoncati)

Jezero, koca na samem in Lariam

julij 8th, 2005 Comments off

Do kraterskih jezer prides z ne predolgo voznjo bodisi z matatujem ali shared taxi. Vzela sva slednjega, peljalo se nas je “samo” 8 🙂 okolje jezera naj bi bilo idilicno (ceprav po pravici povedano ni nekaj wau, vglavnem malo precenjeno je vse skupaj)… Kratersko jezero Nkuruba, ki ga obdaja gozd, veliko ptic, metuljev in opic. Romantika do konca. Za povrh se svecke (ok, petrolejke) ter koca ob jezeru… Super. Vecerja je bila vege pa vseeno zelo dobra. Khm… potem pa do koce, ki je od ostalih hisk in sotorov oddaljena cirka 500m skozi temen gozd in lezi neposredno ob jezeru. In koca res lezi nekje na samem, malo me spominja na kaksno grozljivko. In potem se pricne… nocna melodija na nasi plocevinasti strehi (ne vem zakaj niso mogli strehe prekriti s slamo, bi vsaj delovalo nekoliko bolj pristno)… Celo noc se tam gor preganjajo opice, na streho padajo razlicni kosi drevesa, vglavnem, grozno… zaradi oddaljenosti do prvih sotorov te zacne skrbeti se clovekov najvecji sovraznik – clovek… in potem se Lariam in prve nocne more (ala Freddy Kruger)… grozna noc in z veseljem sem docakal jutro! Neverjetno kako na psiho deluje Lariam…

Matatu nocna mora ali kako priti v Fort portal hard way

julij 7th, 2005 Comments off

Zal v Kabaleju ni delal internet, pa nisva mogla uploadati fotk (kar nekaj sva jih pruipravila, + trije krajsi teksti). Pa se glupi hotmail ne dela 🙁 No, v Kabaleju sva potem ostala se en dan, in se za slovo z avstrijcem Erhardom (ki je tudi stalnica v Edirisi v Kabaleju) odpravila pes (tja in nazaj) do jezera Bunyonyi.

Vceraj (sreda) sva bila malo lena in nisva ob 4h zjutraj vstala, da bi ujela avtobus do Fort Portala. OK, pa “hard way” – z matatuji… Sej je samo 6 ur in cirka 350km… Samo 🙂 Startava ob 10:30 iz Kabaleja, v Fort Portal pa prideva 9 ur in pol kasneje. Zamenjava tri matatuje, ki so bili kot iz risanke in so se stopnjevali – na slabse 🙂 V zadnjem se nas je peljalo rekordno stevilo 31, pritljaga privezana med drugim tudi na strehi, cesta pa obupna… Naj bi bil asfalt, vendar cesto med mestoma Kasese in Fort portal popravljajo, tako da smo se vec casa vozili po obvoznicah (pa se neobicajno veliko “speed humps” je posejanih po cesti. Razdaljo se naj bi normalno prepeljalo v 1 uri, mi smo pa porabili vec kot 2 uri…
Dovolj za sedaj, danes bova verjetno prenocila nekje ob kraterskih jezerih v blizini, potem pa pocasi nazaj proti Kampali…

Vrnitev odpisanih

julij 5th, 2005 Comments off


Ker sva se bala, da nas na jezeru neznansko pogresajo, sva spakirala nahrbtnike in se odpravila cez hribe pesaka. Ker sva sla tja ze drugic pes, le da tokrat po pravi bljiznici in ne po t.i. slovenski poti, po kateri se pride skoraj v Ruando in nato cik caka po okoliskih hribih, sva tokrat porabila le dobri dve uri (se manj nazaj grede, ker nas je na poti ujel mrak). Seveda so nas na jezeru vsi pricakali z odprtimi rokami (bolj ali manj..?spet vi, go home?J J), se posebej so bile vesele mlade mamice, ker se je vrnila baby sitter (ponujena mi je bila celo stalna sluzba, mogoce pa bi lahko odprla svojo pre-nursery, otrok je tu veliko?problem bi bil le boren zasluzek). Da ne bo kdo mislil, da sem popolnoma pozabila na sluzbo?v lokalnem casopisu stalno spremljam oglase in ze razmisljam, kako bi se lahko povezali z tukajsnjim bancnim zdruzenjem in institutom ter priredili kaksen seminar. G. Luketic bi bil vsekakor zelo dobrodosel, saj ugandske banke nerade sprejemajo dolarske bankovce, ki so starejsi od leta 2000, ker njihovi zaposleni niso usposobljeni za prepoznavanje ponaredkov (jaz pa imam kar nekaj takih bankovcev s seboj L). Nasla sem tudi idealen kraj za konference..na jezeru imajo konferencni center in skoraj dokoncan hotel (no, med tem bi lahko prespali v katerem od ostalih stevilnih bolj ali manj luksuznih nastanitev okoli jezera).

Da ne bom vsega jaz povedala o danasnjem dnevu, prepuscam besedo..upam, da ne bo to moje zadnje javljanje.

Pozdravcek,

Vlasta

Delavnice za otroke

julij 5th, 2005 Comments off

Za osnovno solo Bufuka Edirisa organizira en kup delavnic. Med njimi je tudi ucenje plavanja. Zanimivo je, da tako mladi in stari zivijo leta ob jezeru, plavati pa jih zna zelo malo…