Danes majhna neprijetnost oz. skoraj incident. Se ena ugandska ucna ura…Torej. Med sprehajanjem po Kabale vidim en razbit tovornjak. Super, to bo fotka, opozorilo norim voznik. Slikam, in pride “detektiv” v civilu. What are you doing? Are you authorised to take this photo? This is police property, evidence of accident. Let’s go to police station. No, kot kaze je bilo “ograjeno smetisce” policijska postaja, seveda nikjer nobenega znaka… Po 5 minutah prepricevanja, da nisem vohun in da ne poskusam posegati v sojenje, v prico “detektiva v civilu” pobrisem fotko in grem. Nekaj hoce narediti zapisnik na postaji, vendar se na koncu kar hitro in sporazumno razidemo.
Tako… sedaj vem… ne smem slikati vojaskih in policijskih objektov, vojakov in policistov, bank, in vsega kar izgleda kot staro zelezo…
Drugace je pa samo mestece kar zivo – kar precej sitnarijo glede mzungotov, ampak se da preziveti. Nima pa samo mestece posebne atrakcije, je pa pokrajina okoli lepa… Jutri pa koncno do jezera Bunyoni…
Tags:
No ja, kaos se pricenja. Oziroma, to mogoce ni kaos, ampak urejeni nered. Ko grem zjutraj se pozanimat za avtobus za Kampalo me takoj napade par “prodajalcev” kart in mi zacne razkazovati avtobuse – vsi po vrti so najhitrejsi, najboljsi in najbolj zanesljivi… Od konkurence pa…
Ta kratka izkusnja je moja ucna ura, zato kasneje, ko prideva s tavelkim rukzakom grem direktno v kvazi pisarno ene od firm, ki naj bi bila OK. Sefe v pisarni rece, ja, avtobus bo sel v roku 30 minut, in notri ze sedi precej ljudi. Pravzaprav je avtobus ze precej poln, guzvo pa delajo predvsem prodajalci vseh mogocih zadev (od hrane, pijace do tehnicnih zadev) ter obiskovalci. Verjetno bi lahko potnike prestel na vseh deset prstov. Zal sva to ugotovila sele, ko sva sedela v busu…
In cakamo… cakamo… 30minut, 1 uro,… Prideva ob 11:30, dve uri kasneje se vedno sedimo in cakamo… Pa se olje zacne odtekat tam nekje pri kolesu… le kaj bi bilo to? Zavorno olje? Raje ne pomislim… Prodajalci kart se prakticno tepejo za potnike, kar zna biti kar zanimivo. Edino kar ni prijetno je to, da vseskozi “ogrevajo” buse, ki seveda nimajo slovenskih ekotestov in je vse skupaj precej zakajeno… Sele ob 13h se zacnemo premikati, in traja cirka pol ure, da sploh zapustimo parking. Seveda moramo prej se na pumpo, po dizel in napumpat gume… Tako da… cas je v afriki res relativen… Aja, na koncu nekdo se prodaja domaca zdravila in seveda “stevard” na busu skrbi za prehrano in jedaco…
Avtobus do mesta Kabale naj bi trajal cirka 6 ur, v resnici pa zaradi pocasnosti in dotrajanosti busa traja se malo dlje… cirka 7 ur. Kljub temu, da smo po klancu navzdol sli preko 120kmh in navzgor po 20kmh, smo prisli srecno… In Edirisin hostel je res lusten…
Tags:
